Skoči na vsebino

NOVICA

Mednarodni dnevi boja proti nasilju nad ženskami - Ne zatiskajmo si oči, nasilje v družini je problem celotne družbe

Nasilje v družini je realen, kompleksen družbeni problem, pred katerim si ne moremo in ne smemo zatiskati oči. Nameniti mu je treba veliko strokovne pozornosti in hkrati spodbuditi odgovornost širše javnosti.

Preprečevanje nasilja v družini, sploh nasilja nad ženskami in otroki, je že od leta 2008 ena prednostnih nalog Ministrstva za notranje zadeve. Po številnih pogovorih z žrtvami nasilja in z nevladnimi organizacijami, ki so na tem področju storile ogromno za ozaveščanje javnosti, po temeljiti analizi sistema odkrivanja, preprečevanja in ukrepanja v teh žalostnih zgodbah, se je ministrstvo lotilo priprave sistema ukrepov za povečanje varnosti pred nasiljem v družini. Ena pomembnih nalog je izobraževanje in usposabljanje policistov. Policisti so bili opozorjeni, naj pri posameznih primerih izhajajo iz suma kaznivega dejanja in le izjemoma, če ni elementov za kaznivo dejanje, dejanje opredelijo kot prekršek. Ministrstvo je postavilo osnovne, vendar visokestandarde za obravnavo oškodovancev oziroma žrtev kaznivih dejanj. S tem smo žrtvam, med njimi so v večini primerov ženske, olajšali postopke in omogočili uspešnejše uveljavljanje pravic v kazenskem, pa tudi v civilnem postopku. Med drugim dobijo žrtve že ob prijavi oziroma ob prvem stiku s policisti informacijo o nevladnih organizacijah (NVO) in o pomoči, ki jo te organizacije nudijo. Policija ima od leta 2008 vzpostavljen sistem rednega in načrtnega usposabljanja za preprečevanje in ukrepanje primerov nasilja v družini. Vsako leto morajo vsi policisti (poleg občasnih krajših usposabljanj) sodelovati najmanj v enodnevnem usposabljanju. Usposobili smo multiplikatorje iz vrst policije za področje nasilja v družini, njihove vrste redno dopolnjujemo. Sodelovali smo tudi s CEPOL-om, evropskim združenjem policijskih akademij pri pripravi enotnega učnega programa za policiste za področje nasilja v družini.

 

Nadvse pomembno je tudi sodelovanje z nevladnimi organizacijami, ki delujejo na tem področju. Njihove pripombe na naše delo in angažiranost na tem področju je izjemnega pomena. Vse to pa najbrž še vedno ni dovolj, da bi se zmanjšalo število nasilnih primerov in zmanjšalo število skritih žrtev različnih oblik nasilja. Zato so prihodnji dnevi boja proti nasilju nad ženskami priložnost, da še enkrat pogledamo, s kakšnimi težavami se posamezne inštitucije srečujejo pri svojem delu in kam se je treba usmeriti v prihodnje, da bi lahko naredili pomembne korake v smeri zmanjšanja nasilja nad ženskami, otroki in mladimi.  

 

V sodelovanju z nevladnimi organizacijami  smo pripravili tudi kampanjo za informiranje in ozaveščanje javnost o pojavu nasilja v družini, letos bo stekla že tretja po vrsti. Naš cilj je na eni strani spodbuditi žrtve, da hitreje iščejo pomoč, in soočati storilce z odgovornostjo za svoja dejanja, na drugi strani pa spodbujati ljudi, naj se ne umikajo, ko ta problem zaznajo v svoji okolici, pač pa svoje sume prijavljajo in prevzamejo aktivno vlogo proti nasilju.  

 

Nasilje nad ženskami kot ena najbolj razširjenih oblik kršitev človekovih pravic izhaja tudi iz neenakovrednih odnosov med spoloma, iz kulturnega okolja in sistema vzgoje. Pogosto je skrito za štirimi stenami, nekatere oblike nasilja pa žal pogosto niti niso prepoznane kot problem. Nanj se navezujejo tudi določeni stereotipi, od teh, da si ženske same izbirajo nasilne partnerje, da se nasilje dogaja samo v določenem okolju z nizkim socialnim statusom in da navidez uglajeni posamezniki ponavadi niso nasilni, pa do mišljenja, da morajo v družinah, kjer se dogaja nasilje, sami opraviti s tem problemom. Naša kampanja zato zajema najširšo javnost. Ženskam, ki so najpogosteje žrtve nasilja v družini, hočemo glasno sporočiti, naj se ne čutijo krive, da niso storile nič narobe in naj se dogajanja ne sramujejo, pač pa poiščejo pomoč.    

 

Tudi širša javnost se mora zavedati svoje odgovornosti. Kdor ne ukrepa, ko sliši znake nasilja iz sosednjega stanovanja, se morda niti ne zaveda, da je mogoče ravno on edino upanje za žrtev. Želimo, da najširša javnost prepozna nasilje kot problem, ki zadeva celotno družbo, da prijavi nasilna dejanja v svoji okolici in aktivno poseže v dogajanje. Ni res, da so sosedine težave samo njene in da se ne tičejo nikogar drugega. V brošuri z naslovom Slišite?, ki smo jo izdali v prvem letu kampanje, smo zato definirali tudi sam pojav nasilja v družini in navedli ukrepe v primeru zaznave nasilja.  

 

Naša kampanja tudi sporoča, da lahko uradne inštitucije in nevladne organizacije veliko pomagajo, le obvestiti jih je treba. Zato pozivamo javnost, naj prijavi nasilje policiji, in žrtve, naj jih ne bo strah poklicati policijo ali poiskati pomoč pri nevladnih organizacijah. Tudi z njihovo pomočjo lahko žrtve izvedo, katera pravna sredstva jim omogoča zakonodaja in tudi to, da lahko za vedno odidejo iz okolja, v katerem doživljajo nasilje.  

 

Da bi bilo prijavljanje nasilja lažje in enostavnejše, smo leta 2010 odprli anonimno e prijavo za nasilje v družini, ki je objavljena na spletnih straneh Ministrstva za notranje zadeve. Policija reagira na vsako anonimno e-prijavo in preverja navedbe v njih.

 

Dopolnjena in spremenjena zakonodaja omogoča učinkovitejše odkrivanje, preprečevanje in ukrepanje v primerih nasilnih dejanj v družinskem okolju. Tako je bil leta 2004 dopolnjen zakon o policiji z ukrepom prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi. 1. marca 2008 je začel veljati zakon o preprečevanju nasilja v družini, s 1. novembrom 2008 pa je nov kazenski zakonik uredil tudi področje nasilja v družini. Policija sodeluje pri pripravi zakona o zagovorništvu otrok in v projektu Zagovornik – glas otroka, ki ga vodi Varuh človekovih pravic. Leta 2010 sta ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve sprejeli pravilnik o sodelovanju policije z drugimi organi in organizacijami pri odkrivanju in preprečevanju nasilja v družini, ki je pomemben temelj za učinkovitejšo multidisciplinarno obravnavanje tovrstnega nasilja. Ničelno toleranco do nasilja v družini s strožjimi ukrepi za kršilce prepovedi približevanja smo na MNZ in policiji zapisali tudi v predlog zakona o nalogah in pooblastilih policije.

 

V prihodnosti si želimo še boljšega, še bolj koordiniranega sodelovanja vseh resorjev, ki so na tem področju pomembni. Poleg notranjih zadev so to še šolstvo, zdravstvo, delo, še posebej centri za socialno delo, in vsi akterji, ki se s tem problemom srečujejo. Na ministrstvu za notranje zadeve pa se v teh dneh posebej posvečamo tudi preprečevanju še enega hudega problema, to je spolna zloraba otrok. Obsežna kampanja osveščanja javnosti o tem kaznivem dejanju že poteka.  

 

Statistični podatki