Skoči na vsebino

NOVICA

Evropski ministri za notranje zadeve danes predvsem o upravljanju schengenskega prostora

Osrednja tema današnjega zasedanja Sveta ministrov za področje notranjih zadev v Bruslju je bila upravljanje schengenskega prostora.

Evropska komisija je septembra predložila paket zakonodajnih ukrepov za spremembo evalvacijskega mehanizma in zakonika o schengenskih mejah. Ministri so razpravljali predvsem o vprašanju ustrezne pravne podlage za novi schengenski evalvacijski mehanizem in prenosu pooblastil za odločanje o ponovni začasni uvedbi nadzora na notranjih mejah na Komisijo. Minister Zalar je prihodnje dansko predsedstvo pozval, naj na enem od prihodnjih zasedanj nedvoumno razjasni stanje glede pravne podlage in s tem omogoči nadaljevanje pogajanj o novem evalvacijskem mehanizmu, katerega veljavnost se bo iztekla z zadnjim krogom ocenjevanj leta 2013. Glede vprašanja ponovne začasne vzpostavitve nadzora na schengenskih mejah se je slovenska delegacija zavzela za ohranitev pristojnosti za odločanje o ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah na ravni držav članic brez prenosa pooblastil na Komisijo.

 

Nato so ministri nadaljevali razpravo o krepitvi upravljanja s schengenskim prostorom. Strinjali so se, da je potrebno zagotoviti večji politični nadzor, a le v okviru obstoječih mehanizmov, kot je mešani odbor, v katerem sodelujejo tudi pridružene članice schengenskega območja. Ta mehanizem bo brez nepotrebnega formaliziranja omogočil ministrom, da hitro in zlasti v kritičnih situacijah sprejmejo ustrezne korekcijske ukrepe za zagotovitev stabilnosti schengenskega prostora.

 

Mešani odbor se je dogovoril o splošnem pristopu glede varnostne klavzule v uredbi 539/2001. Klavzula vzpostavlja mehanizem za hiter in začasen suspenz vizumske liberalizacije v primeru izrednih situacij, ki so posledica zlorab brezvizumskega režima. Slovenija se je vseskozi zavzemala za vzpostavitev splošno uporabnega, kredibilnega in učinkovitega mehanizma, ki bo na voljo državam članicam, ko se soočajo z znatnimi pritiski nelegalnih migrantov ali prosilcev za azil, ali kadar sodelovanje na področju politike ponovnega sprejema ni učinkovito. Predlog predsedstva predstavlja uravnoteženo besedilo, ki upošteva ključne vidike, ki so pomembni, ko oziroma če se bomo v prihodnosti odločali o morebitnem sprejemu take odločitve, zato smo predlog podprli. Komisija je posebej poudarila, da mehanizem suspenza ni usmerjen proti državam Zahodnega Balkana, ne glede na to, da se nekatere države članice soočajo s pritiski prosilcev za azil iz regije Zahodnega Balkana.

 

Prav tako so ministri mešanega odbora razpravljali o odgovoru EU na povečane migracijske pritiske, ki je bilo v zadnjih mesecih stalnica ministrskih pogovorov. Dokument predstavlja dobro sintezo dosedanjih razprav, identificira pa tudi prioritete za prihodnje ukrepe. Slovenija je v razpravi ocenila, da je potrebno okrepiti predvsem izvajanje aktivnosti na grško-turški meji, pomembno pa se nam zdi tudi zagotavljanje pomoči državam Zahodnega Balkana, ki se v trenutni situaciji prav tako soočajo s povečanim prihodom ilegalnih migrantov. "Res pa v dokumentu pogrešamo nekoliko bolj ciljno usmerjene, konkretne predloge aktivnosti in zato podpiramo namero danskega predsedstva, da pripravi nekakšen kažipot, ki bo osnova za prihodnje odzive EU," je dejal minister Zalar.

 

Svet je sprejel tudi sklep Sveta o podpisu sporazuma med EU in ZDA glede posredovanja podatkov o letalskih potnikih. Gre za podatke o potnikih, ki jih letalski prevozniki shranijo ob rezervaciji letalske karte. Slovenija je v pogajanjih posebej izpostavila dolžino roka hrambe podatkov in problem obsega sporazuma in na koncu pogajanj podprla kompromisno besedilo. Minister Zalar je povedal, da je novi osnutek sporazuma bistveno boljši od tistega iz leta 2007, predvsem v smislu varstva osebnih podatkov in sorazmernosti.

 

Ministri so se seznanili z napredkom pri izvajanju Schengenskega informacijskega sistema druge generacije (SISII). Na zasedanju sta Komisija in predsedstvo predstavila stanje ter obrazložila predloge, s katerimi bi se lahko izognili morebitnim dodatnim zamudam, ki bi lahko nastale zaradi posameznih sprememb v različnih segmentih izvajanja projekta v zadnjih šestih mesecih. Države članice, vključno s Slovenijo, večinoma gledajo optimistično na projekt, ki bi skladno z zastavljeno časovnico moral začeti delovati do konca prvega četrtletja 2013.

 

Ministri so govorili tudi o širitvi schengenskega prostora na Romunijo in Bolgarijo. Ustreznega sklepa, s katerim bi odprl vrata za širitev članstva na ti dve državi, Svet ni sprejel. S tem vprašanjem se bodo ministri ponovno srečali v času danskega predsedovanja. Slovenija sicer podpira vstop Romunije in Bolgarije v schengensko območje brez pogojevanja z izven schengenskimi kriteriji. Širitvi trenutno nasprotuje le še ena država članica.

 

Svet se je seznanil s paketom finančnih instrumentov, ki jih je Komisija za področje pravosodja in notranjih zadev pripravila za naslednji večletni finančni okvir 2014–2020. Ministri so podprli poenostavitev strukture in načina financiranja, kar bo po mnenju večine delegacij pripomoglo k učinkovitejšemu in hitrejšemu črpanju sredstev na področju notranjih zadev. Predvidena sta dva nova sklada, in sicer sklad za notranjo varnost ter sklad za migracije in azil, ki bosta zamenjala obstoječe finančne instrumente , katerih veljavnost se izteče leta 2013.

 

Protiteroristični koordinator je predstavil napredek, ki je bil dosežen pri implementaciji strategije in akcijskega načrta o boju proti terorizmu, ter poročal o implementaciji strategije o preprečevanju financiranja terorizma. Ob tem je Slovenija izpostavila projekt prenosa dobrih praks EU s področja boja proti terorizmu na države Zahodnega Balkana, ki je bil na pobudo Slovenije začet v času slovenskega predsedovanja. Projekt je namreč posebej omenil protiteroristični koordinator v svojem poročilu.