Skoči na vsebino

NOVICA

Naj bo Slovenija prijazna nova domovina! - vabilo na prireditev v azilnem domu

Ministrstvo za notranje zadeve bo tudi letošnji dan begunca obeležilo s prireditvijo v Azilnem domu, ki si jo bo ogledal tudi minister za notranje zadeve dr. Gregor Virant. Da bi bila Slovenija prijazna nova domovina vsem, ki pri nas iščejo zatočišče, ob dnevu begunca minister izjavlja:

"Pred kratkim je umrla deklica, ki je bila zaradi politične situacije in birokratskega nesmisla tujka v lastni državi oziroma zanjo sploh ni obstajala. Gre za skrajni primer, ki govori o za državo neobstoječih ljudeh, a nas lahko spomni na vse boleče zgodbe v svetu, po katerem se dobesedno potikajo ljudje brez identitet, brez države, z izgubljeno državo, vseh vrst preganjani in iščoč zatočišče.

 

Varnost družin, ki so pobegnile z upanjem na boljšo prihodnost, je letošnji slogan Visokega Komisariata Združenih narodov za begunce. Sporočilo je jasno: že ena družina brez zaščite je odločno preveč. Veliko beguncev se na poti v ciljno državo prisilno loči od svojih najbližjih, zato je naloga vseh nas, da ob pomoči pristojnih mednarodnih organizacij pomagamo vsak v okviru svojih zmožnosti. Vsakdo ima pravico do življenja brez preganjanja, nasilja in strahu!

 

Opozorila nevladnih organizacij o tem, da stanje na področju mednarodne zaščite tudi v Sloveniji ni popolnoma rožnato, jemljemo resno. Tudi pri soustvarjanju boljših pogojev na področju mednarodne zaščite bomo prisluhnili vsem, tudi kritičnim pripombam, in skušali najti kompromisne rešitve.

 

Kot del širše evropske skupnosti pa soustvarjamo tudi skupni evropski azilni sistem. Ravno ta mesec sta Evropski svet in Evropski parlament sprejela nova pravila, ki določajo skupne postopke in roke za obravnavanje prošenj za azil in osnovni nabor pravic prosilcev, ki prihajajo v EU. Skupni evropski azilni sistem bo ustavil tudi pošiljanje prosilcev za azil v države, ki jim ne morejo zagotoviti dostojnih življenjskih razmer."

 

Prireditev ob dnevu begunca bo jutri, 20. junija 2013, v Azilnem domu (Cesta v Gorice 15, Ljubljana). Ob 10.30 bo na vrsti otroška predstava Zajčkov zvonček v izvedbi Slovenske filantropije. Ob 12. uri bosta zbrane nagovorila minister za notranje zadeve dr. Gregor Virant in direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije dr. Robin Schweiger. Predvidoma ob 12.30 bo minister Virant na voljo tudi za izjavo za medije. Nagovorom bo sledil program prosilcev za mednarodno zaščito in beguncev v izvedbi Jezuitskega združenja za begunce, Centra za permanentno izobraževanje Cene Štupar, Inštituta  za afriške študije in Sektorja za nastanitev, oskrbo in integracijo MNZ. Od 15. ure naprej pa bo v Rekreativnem parku Mostec na vrsti druženje ob nastopih glasbenih skupin Polykarp, Krimski lisjaki, Darko Nikolovski, Godba Vertikale ter In Evermor.

 

***

 

Podatki o številu nastanjenih prosilcev za mednarodno zaščito v azilnem domu
Na dan 19. 6. 2013 je v azilnem domu nastanjenih 69 prosilcev. V  zaporu sta nastanjeni  2 osebi, v CT Postojna 12 oseb,  1 DKP (Turčija), 26 oseb je nastanjenih na zasebnih naslovih. V Sloveniji tako živi 109 oseb s statusom prosilca za mednarodno zaščito.

 

Podatki o številu vloženih prošenj za mednarodno zaščito
Od leta 2000 do 2005 je število vloženih prošenj za mednarodno zaščito naraščalo (vloženih več kot 1.000 prošenj letno), nato je število začelo upadati. Tako je bilo leta 2007 vloženih 434 prošenj, leta 2008 je bilo vloženih 260 prošenj, še manj leta 2009, in sicer 202. Število vloženih prošenj je zopet začelo naraščati leta 2010, ko je bilo vloženih 246 prošenj, in leta 2011, ko je bilo vloženih 358 prošenj. Leta 2012 je bilo vloženih 304, letos (do 31. 5. 2013) pa 160 prošenj za mednarodno zaščito.
 
Spremenila se je tudi državljanska struktura prosilcev za mednarodno zaščito. Do leta 2009 je večina nastanjenih prosilcev za mednarodno zaščito prihajala iz držav bivše Jugoslavije, sledili so državljani Turčije, Irana in Pakistana. Od leta 2009 do leta 2012 so med prosilci prevladovali  predvsem državljani Afganistana, Turčije, Pakistana, Tunizije, Somalije, Maroka, Nigerije; manjši del v primerjavi s preteklimi leti so predstavljale prošnje državljanov iz bivših jugoslovanskih republik.
 
Leta 2012 je bilo sprejetih 304 prošenj za mednarodno zaščito iz 37 držav. Prevladovali so  državljani Afganistana (64), Sirije (32), Alžirije (26), Turčije (27) in Kosova (18). Letos je bilo vloženih 160 prošenj za mednarodno zaščito, od tega največ državljanov Sirije (35) in Kosova (20), sledijo državljani Alžirije (15) in Afganistana (13).

 

Podatki o številu oseb s priznano mednarodno zaščito
Od leta 1995 do 31. 12. 2012 je bila v Sloveniji priznana mednarodna zaščita 267 osebam, 132 osebam je bil priznan status begunca po Ženevski konvenciji, 89 osebam je bil priznan azil iz humanitarnih razlogov in 46 osebam subsidiarna zaščita. Največ statusov mednarodne zaščite je bilo priznanih državljanom Srbije in Črne gore (48), sledijo državljani ZR Jugoslavije (26), državljani Bosne in Hercegovine (23), Irana (20), Somalije (19) in državljani Afganistana (18).


Letos je Republika Slovenija priznala mednarodno zaščito 11 osebam, 9 osebam status begunca po Ženevski konvenciji, 2 osebam pa subsidiarno obliko zaščite. Največ statusov je bilo v letošnjem letu priznanih državljanom Eritreje (4) in Afganistana (2), po en status pa je bil priznan državljanom Indije, Irana, Pakistana, Somalije in Ukrajine.

 

Črpanje sredstev iz evropskih skladov
Ministrstvo za notranje zadeve na področju sprejema prosilcev za mednarodno zaščito in vključevanja oseb z mednarodno zaščito v življenje in delo v Republiki Sloveniji sodeluje z različnimi organizacijami, ki izvajajo projekte na nepridobiten način. V azilnem domu se izvajajo naslednji programi:
- program izvajanja pomoči pri nastanitvi in oskrbi prosilcev za mednarodno zaščito (Inštitut za afriške študije),
- program "Skupaj z vami v novi deželi" kot dopolnilni program za delo z ranljivimi skupinami prosilcev za mednarodno zaščito (Jezuitsko združenje za begunce),
tečaj slovenskega jezika (Cene Štupar),
- program informiranja in pravno svetovanje (Pravno-informacijski center nevladnih organizacij) in
- program PATS – informiranje ranljivih prosilcev za mednarodno zaščito o problematiki trgovine z ljudmi (Jezuitsko združenje za begunce).

 

Vrednost pogodb za te programe znaša približno 532.000 evrov. V preteklem letu je ministrstvo z izvedbo nekaterih investicij še izboljšalo bivalne pogoje prosilcev (ureditev otroškega igrišča, nadgradnja kotlovnice, oprema za čajne kuhinje po nastanitvenih oddelkih). Vrednost investicij je znašala približno 37.000 evrov. Vsi ti projekti so 75 % sofinancirani iz Evropskega sklada za begunce. V letošnjem letu sta predvideni še dve investiciji, in sicer menjava talnih oblog ter adaptacija tušev v azilnem domu, v skupni predvideni vrednosti 46.000 evrov. 

 

Na področju vključevanja oseb z mednarodno zaščito ima Ministrstvo za notranje zadeve sklenjenih sedem pogodb za izvajanje programov psihosocialne pomoči mladoletnim in drugim ranljivim osebam z mednarodno zaščito, pomoči pri urejanju življenjskih situacij, izobraževanja za izboljšanje zaposlitvenih možnosti, učenja slovenskega jezika ter uporabe slovenskega jezika v vsakdanjem življenju in osveščanja širše javnosti o pomenu vključevanja oseb z mednarodno zaščito v slovensko družbo. Tudi ti projekti so 75 % sofinancirani iz Evropskega sklada za begunce. Skupna vrednost pogodb znaša okoli 350.000 evrov. 

 

V sklopu programa osveščanja širše javnosti o begunski problematiki in vzpostavljanju medkulturnega dialoga je bila oblikovana spletna stran www.begunec.si s povezavo na sodobni družabni omrežji Facebook in Twitter. Izvajalec tega programa Makroskop, d. o. o., na spletnem mestu kontinuirano zagotavlja vsebine, vezane na begunsko problematiko, posebno skrb pa namenja obeležitvi dneva begunca.

 

Sodelovanje z nevladnimi organizacijami
Poleg zgoraj navedenih nevladnih organizacij azilni dom sodeluje še s Slovensko filantropijo (nudenje psihosocialne pomoči prosilcem za mednarodno zaščito, izvajanje različnih projektov, organiziranje izletov ...), s Fridolinom (usmerjen je predvsem v delo z mladoletniki brez spremstva) in z Mozaikom (delo z otroci).

 

Več statističnih podatkov