Skoči na vsebino

NOVICA

Vlada sprejela predlog zakona o povračilu škode osebam, izbrisanim iz registra stalnega prebivalstva

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji določila besedilo predloga zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.

S predlaganim zakonom, ki ureja povračilo škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, se popravljajo kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin in izvršuje sodba Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 26. 6. 2012, izdana v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji. Hkrati se v pravnem redu Republike Slovenije sistemsko ureja pravično zadoščenje oziroma povračilo škode, ki je izbrisanim nastala zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Tudi dosedanja praksa slovenskih rednih sodišč s splošno pristojnostjo je namreč pokazala, da splošna pravila civilnega prava oziroma določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, za odločanje o povračilu škode in izplačilu odškodnin izbrisanim iz registra stalnega prebivalstva niso primerne in ustrezne.

 

Za škodo, ki je izbrisanim nastala zaradi izbrisa, predlagani zakon ureja pravico do denarne odškodnine in pravico do drugih oblik pravičnega zadoščenja kot povračilo za nastalo škodo.

 

Po predlaganem zakonu se pravica do povračila škode, nastale zaradi izbrisa, prizna tistim izbrisanim iz registra stalnega prebivalstva, ki so po izbrisu pridobili dovoljenje za stalno prebivanje (na katerikoli možni pravni podlagi) ali so bili sprejeti v državljanstvo Republike Slovenije. Z ureditvijo statusa je namreč izbrisani pokazal interes oziroma željo za nadaljnje prebivanje v Republiki Sloveniji.  

 

Poleg uveljavljanja denarne odškodnine v upravnem postopku je upravičencem dana možnost, da lahko denarno odškodnino uveljavljajo tudi v sodnem postopku po splošnih pravilih Obligacijskega zakonika, s tem da je določen nov triletni rok, v katerem bodo lahko vložili tožbo. Odločitev o tem, v katerem postopku, upravnem ali sodnem ali v obeh, bo uveljavljal pravico do odškodnine, je prepuščena upravičencu. 

Upravičenci, ki menijo, da jim je zaradi izbrisa nastala večja škoda, kot bi jim bila priznana v upravnem postopku, bodo lahko odškodnino zahtevali v sodnem postopku.

 

V upravnem postopku se bo denarna odškodnina določila glede na obdobje izbrisa. Za vsak zaključen mesec izbrisa bo upravičenec upravičen do 40 evrov denarne odškodnine. Upravni postopek za določitev denarne odškodnine se bo začel na zahtevo stranke, ki se bo lahko vložila v roku treh let od začetka uporabe predlaganega zakona. V primeru, ko postopek izdaje dovoljenja za stalno prebivanje ali sprejema v slovensko državljanstvo ob začetku uporabe predlaganega zakona še ne bo končan, pa bo zahtevo mogoče vložiti v treh letih po pridobitvi dovoljenja za stalno prebivanje ali sprejema v državljanstvo Republike Slovenije.


O zahtevah bodo v upravnem postopku na prvi stopnji odločale upravne enote. Zahteva za določitev denarne odškodnine se bo lahko vložila pri katerikoli upravni enoti. Za odločanje bo pristojna tista upravna enota, na območju katere je imel upravičenec v času izbrisa prijavljeno stalno prebivališče. Ministrstvo za notranje zadeve bo pritožbeni organ.

 

Poleg denarne odškodnine predlagani zakon za upravičence ureja tudi druge oblike pravičnega zadoščenja, ki omogočajo oziroma olajšujejo dostop do pravic na različnih področjih, na katerih je bilo v praksi ugotovljeno, da bi bile olajšave koristne ali potrebne. Upravičenci bodo po predlaganem zakonu upravičeni do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, do vključitve in prednostne obravnave v programih socialnega varstva, do olajšav pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, do državne štipendije, do prednostne obravnave pri dodelitvi neprofitnih stanovanj v najem in enake obravnave pri reševanju stanovanjskega vprašanja kot državljani Republike Slovenije, če ima upravičenec dovoljenje za stalno prebivanje, do dostopa do izobraževalnega sistema in do vključitve in prednostne obravnave v t. i. integracijskih programih.

 

Podatki o reševanju vlog po ZUSDDD-B na dan 24. 7. 2013:

 

Izdaja dovoljenja za stalno prebivanje
Na vseh upravnih enotah je bilo evidentiranih 849 prošenj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po ZUSDDD-B.
717 prošenj so vložili izbrisani iz RSP, 47 prošenj so vložili otroci izbrisanih iz RSP, 85 prošenj pa so vložili tujci z razlogom: drugo/ni izbrisan iz RSP.
Izdanih je bilo 138 dovoljenj za stalno prebivanje (razlog: 103 izbrisani iz RSP, 13 otroci izbrisanih iz RSP in 22 drugo/ni izbrisan iz RSP).
Število zavrnjenih, zavrženih prošenj in ustavljenih postopkov  - skupaj: 174. 
Nerešenih je bilo 537 prošenj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po ZUSDDD-B.

 

Izdaja posebne odločbe na prošnjo stranke
Na vseh upravnih enotah je bilo evidentiranih 627 prošenj za izdajo posebne odločbe, od tega je za izdajo posebne odločbe zaprosilo 133 izbrisanih iz RSP, 41 otroci izbrisanih iz RSP in 453 državljanov RS.
Izdanih je bilo 417 posebnih odločb, od tega 70 izbrisanim iz RSP, 23 otrokom izbrisanih iz RSP in 324 državljanom RS.
Število zavrnjenih, zavrženih prošenj in ustavljenih postopkov - skupaj: 76.
Nerešenih je bilo 134 prošenj za izdajo posebne odločbe na prošnjo stranke.

 

Izdaja posebne odločbe po uradni dolžnosti UE
Upravne enote so izdale 112 posebnih odločb po uradni dolžnosti.

 

Opomba:

Ti podatki še niso končni.