Skoči na vsebino

NOVICA

Odbor ministrskih namestnikov v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji

Minister Virant predstavil Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva

Na današnjem zasedanju Odbora ministrskih namestnikov v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji je minister Virant v Strasbourgu predstavil zgodovino reševanja problematike izbrisanih in poglavitne rešitve Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva.

S pripravo omenjenega zakona, ki ga je včeraj, 24. septembra, v prvem branju potrdil Državni zbor RS, je ministrstvo napravilo prvi korak k dokončni rešitvi problematike, povezane z izbrisom približno 25.671 oseb iz registra stalnega prebivalstva RS. Slovenija želi s tem zakonom sprejeti zadosten ukrep za ureditev povračila škode izbrisanim in za implementacijo sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji, izdane 26.6.2012.

Pri pripravi zakona so bila ključna izhodišča: določiti krog upravičencev in pri tem slediti odločitvi ESČP; uveljavljanje denarne odškodnine kot povračila škode zaradi izbrisa po merilih in po posebnem upravnem postopku, ki bo stranki prijazen, kratek, brez bremen dodatnega dokazovanja; uveljavljanje povračila škode v sodnem postopku, ki ne izključuje morebitnega uveljavljanja povračila škode v posebnem upravnem postopku; druge vrste pravičnega zadoščenja, ki se izražajo tako v materialnopravnih kot drugih ugodnostih za upravičence na različnih področjih (ukrepi, komplementarni odškodnini, kot dodatna oblika pravičnega zadoščenja. Pri  opredeljevanju upravičencev je pomemben interes, ki ga je izbrisani od izbrisa izkazal za ureditev prebivanja oziroma svojega statusa v Sloveniji. Zato se za upravičence štejejo tisti izbrisani, ki so si v Sloveniji uredili status na kateri koli pravni podlagi (imajo dovoljenje za stalno prebivanje ali slovensko državljanstvo). Teh oseb je trenutno 10.046.


Denarna odškodnina je po zakonu pavšalna odškodnina, določena v znesku 40 EUR za vsak mesec izbrisa, za vse morebitne vrste nastale nepremoženjske in premoženjske škode. Določen delež odškodnine (do 1.000 EUR) bo izplačan upravičencem brez odlašanja, ostali znesek pa v obliki štirih nadaljnjih obrokov. Na zahtevo izbrisanega za izplačilo odškodnine se bo upravni postopek začel na kateri koli upravni enoti, stranki pa v postopku ne bo treba plačati upravne takse niti ji ne bo treba dokazovati, ali je upravičenec do odškodnine, saj s temi podatki razpolagajo organi odločanja. Zagotovljena je možnost pritožbe na drugo stopnjo in nadalnje sodno varstvo s tožbo na Upravnem sodišču. 


Zakon - ne glede na obstoječe in splošne določbe Obligacijskega zakonika o zastaranju odškodninskih terjatev - omogoča, da upravičenec v prekluzivnem roku treh let od začetka uporabe zakona oziroma v treh letih po pridobitvi statusa vloži tožbo za povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Ta tožba je načeloma dodatna pravna pot (posebno sodno varstvo) za upravičenca, ki meni, da mu je nastala višja škoda od tiste, ki mu jo zakon določa v prej navedenem upravnem postopku in lahko to izkaže z običajnimi dokaznimi sredstvi v pravdnem postopku (listine, priče). Odškodnina za škodo, tako za premoženjsko kot tudi za nepremoženjsko, povzročeno zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, ki bo odmerjena v sodnem postopku, pa skupaj ne bo smela preseči 2,5-kratnega zneska denarne odškodnine, ki bi bila upravičencu določena v upravnem postopku, če bi jo zahteval.


Minister Virant je na današnjem zasedanju predstavil tudi nabor ostalih ukrepov za upravičence. Pri izboru oziroma opredeljevanju drugih oblik pravičnega zadoščenja se poskuša upravičencem omogočiti oziroma olajšati dostop do pravic na različnih področjih, na katere so opozorile tudi nevladne organizacije in žrtve izbrisa. Tako upravičencem poleg pavšalne odškodnine država omogoča osem konkretnih dodatnih ukrepov: 1. plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, 2. vključitev in prednostno obravnavo v programih socialnega varstva, 3. olajšave pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, 4. olajšan dostop do državne štipendije, 5. enako obravnavanje pri reševanju stanovanjskega vprašanja, 6. dostop do izobraževalnega sistema, 7. vključitev in prednostna obravnava v integracijskih programih, 8. oprostitev plačila dohodnine za izplačano odškodnino.


Finančne posledice zakona naj bi po oceni predlagatelja znašale okvirno 75.600.000 EUR za izplačilo denarnih odškodnin v upravnem in sodnem postopku. Sredstva za izplačilo denarnih odškodnin bo potrebno zagotoviti v proračunu za leto 2014, 2015, 2016, 2017 in 2018, kakor tudi v naslednjih letih, odvisno od časa vložitve zahtevkov in višine določene odškodnine.  


Sprejem zaključkov odbora je na dnevnem redu v četrtek, 26. septembra, ob 11. uri.