Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

MNZ izdal informativno brošuro o pritožbenem postopku

Ministrstvo za notranje zadeve je pripravilo informativno brošuro, v kateri pojasnjujemo, kaj je pritožbeni postopek nad delom policije, kako se je mogoče pritožiti zoper delo policistov in kako se rešujejo pritožbe. Za izdajo brošure smo se odločili ne le zaradi nedavnih sprememb pritožbenega postopka, ampak želimo predvsem informirati prebivalce o tem, kdaj dejansko pomeni, da je policist z izvajanjem policijskih pooblastil ali nekorektnim postopkom neupravičeno posegel v pravice in temeljne svoboščine posameznika. Vsako nestrinjanje z ravnanjem policista namreč še ne pomeni, da je ta prekoračill svoja pooblastila. Prav tako želimo opozoriti, da pritožba ne pomeni samoumevne razveljavitve postopka ali možnosti izogibanja plačilu kazni za domnevno storjeni prekršek.

V nadaljevanju povzemamo vsebino brošure:   

Pritožba je smiselna, če se ne strinjate z dejanjem ali opustitvijo dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog, ki bi lahko pomenilo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Najkasneje v 45 dneh po dogodku se lahko pritožite na naslov:

Ministrstvo za notranje zadeve
Direktorat za policijo in druge varnostne naloge
Sektor za pritožbe zoper policijo
Štefanova ulica 2
1501 Ljubljana
T: 01 428 58 50
F: 01 428 58 51
E: pritozbe.mnz(at)gov.si 
 
Pritožbo lahko na ministrstvo vložite v pisni obliki, ustno na zapisnik ali elektronsko na uradni e-naslov ministrstva (gp.mnz(at)gov.si). Šteje se, da je pritožbo v elektronski obliki, ki ni podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, vložila in podpisala oseba, ki je na vlogi navedena kot podpisnik.

 

Pritožba naj bo razumljiva. Vsebovati mora: osebno ime ter naslov stalnega in začasnega prebivališča pritožnika, podatke o morebitnem pooblaščencu pritožnika, naslov za vročanje, ki lahko vsebuje tudi druge podatke (elektronski naslov, telefonska številka), kraj, čas in opis dejanja ali opustitve dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog, ko naj bi bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, morebitna dejstva in dokaze (fotografije, dokumente), na katerih temelji pritožba, in podpis pritožnika.

 

Pri ugotavljanju kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin se kot pritožbeni razlogi upoštevajo predvsem navedbe o: opustitvi oziroma neukrepanju policistov, uporabi prisilnih sredstev, uporabi policijskih pooblastil ter komunikaciji, ki se kaže v nedostojnem in nekorektnem odnosu.

 

V pritožbenem postopku ne obravnavamo: ugovorov ali zahtev za sodno varstvo v prekrškovnem postopku in različnih pisanj ali pobud, ki ne izpolnjujejo pogojev pritožbe, zlasti kadar se nanašajo na nestrinjanje s predpisanimi metodami in načinom dela policije ali pomenijo pritožbo zoper postopke ali dejanja policistov, ki niso bila storjena med opravljanjem policijskih nalog.

 

V pritožbenem postopku ugotavljamo okoliščine izvedbe policijskega postopka in uporabo policijskih pooblastil. Ne ugotavljamo pa, ali je oseba, ki je vložila pritožbo, storila kaznivo dejanje oziroma prekršek ali ne. S pritožbenim postopkom se ne morete izogniti kazenskemu postopku ali postopku o prekršku in predpisani sankciji za kaznivo dejanje ali prekršek.
 
Pritožbe, vložene zoper policiste, rešujemo na dveh ravneh: v pomiritvenem postopku pri vodji organizacijske enote policije ali pred senatom ministrstva.

 

Pomiritveni postopek je razgovor med vodjo policijske enote, v katero je razporejen policist, zoper delo katerega je vložena pritožba, in pritožnikom. Vodja seznani pritožnika z ugotovitvami v zvezi s pritožbo, pri čemer mu mora v razgovoru omogočiti, da predstavi dejstva v zvezi s pritožbo in predlaga dokaze za ugotovitev dejanskega stanja.
 
Vodja organizacijske enote policije najprej preveri vsa dejstva v zvezi s pritožbo. Preveri tudi, če je bilo ravnanje policista zakonito, strokovno in etično, torej skladno z veljavnimi predpisi, ki določajo delo policista. Vodja nato povabi pritožnika na razgovor, na katerem ga seznani z ugotovitvami in morebitnimi ukrepi v zvezi z njegovo pritožbo. O pomiritvenem postopku se piše zapisnik. Če se pritožnik strinja z ugotovitvami in ukrepi, se pritožbeni postopek zaključi s podpisom zapisnika.
 
Pritožba se rešuje na senatu, če se pritožnik ne odzove vabilu na razgovor pri vodji organizacijske enote policije in pisno sporoči, da želi nadaljevanje pritožbenega postopka na senatu. Pritožbo obravnava senat tudi v primeru, če se pritožnik ne strinja z ugotovitvami vodje v pomiritvenem postopku, razen če iz dokumentacije pomiritvenega postopka nesporno izhaja, da so bile okoliščine preverjene v zadostni meri in je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno, nadaljnji postopek pred senatom pa ne bi pripeljal do drugačne odločitve. O odločitvi, da pritožba ne bo obravnavana, ministrstvo pritožnika seznani s pisnim obvestilom. Pritožbeni postopek se s tem konča.
 
Pritožbo obravnavamo neposredno pred senatom (brez pomiritvenega postopka) v naslednjih primerih očitanja hujšega posega v človekove pravice in temeljne svoboščine:
• če je bil v policijskem postopku, na katerega se pritožba nanaša, kdo  hudo telesno poškodovan, posebno hudo telesno poškodovan ali je izgubil življenje;
• če se pritožba nanaša na policijski postopek, v katerem so bila prisilna sredstva uporabljena zoper več kot tri osebe in je nastala lahka telesna poškodba;
• če se pritožba nanaša na policijski  postopek, v katerem je bilo uporabljeno strelno orožje;
• če so bili v policijskem postopku udeleženi otroci ali mladoletniki ali pripadniki narodnostnih ali etničnih skupnosti ali manjšin ali drugih ranljivih skupin;
• če so v pritožbi navedene trditve o mučenju, krutem, nečloveškem ali ponižujočem ravnanju ali kaznovanju;
• če je pritožba vložena zoper vodje policijskih enot ali vodje notranjih organizacijskih enot policije;
• če se obravnava pritožba tujca, ki ne prebiva na območju Republike Slovenije;
• v drugih primerih očitkov hudega posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine.

 

Pritožbo na senatu rešuje tričlanski senat, ki ga sestavljajo pooblaščenec ministra in dva predstavnika javnosti. Predstavnike javnosti na predlog lokalnih skupnosti ali organizacij civilne družbe, strokovne javnosti ter nevladnih organizacij imenuje minister za notranje zadeve.
 
Pritožbo, ki se obravnava pred senatom, poročevalec temeljito preveri, zbere vsa dokazila in pripravi poročilo, ki ga predstavi na seji senata. Poročevalec je praviloma pooblaščenec ministra, lahko pa je tudi vodja policijske enote ali drug uslužbenec policije, ki je na predlog generalnega direktorja policije s pisnim sklepom ministra pooblaščen in odgovoren za opravljanje vseh nalog pri ugotavljanju dejanskega stanja pritožbe.
 
Na  sejo  senata sta s pisnim vabilom vabljena pritožnik in policist, zoper katerega je bila vložena pritožba. Vabilu je priloženo poročilo o ugotovitvah v zvezi s pritožbo, na katerega lahko pritožnik in policist v petih delovnih dneh po prejemu dasta pripombe, ki se obravnavajo na seji senata. V vabilu sta opozorjena, da bo senat odločal o pritožbi tudi, če se seje senata ne udeležita, in da stroške udeležbe na seji senata krijeta sama. Na seji senata lahko predstavita svoja dejstva o vsebini pritožbe.
 
Po obravnavi pritožbene zadeve na senatu ta z glasovanjem odloči o utemeljenosti pritožbe. Sprejme se odločitev, za katero glasujeta vsaj dva člana senata. Odločitev senata je dokončna.

 

Vodja senata v skladu z odločitvijo na senatu pripravi in podpiše pisni odgovor pritožniku, v katerem je odločitev senata vsebinsko obrazložena. 

 

Ob utemeljeni pritožbi mora policija v 30 dneh po končanem pritožbenem postopku pisno poročati ministrstvu o sprejetih in izvedenih ukrepih.


Prilagamo še statistične podatke:

Leta 2011 smo prejeli 627 pritožb, v letu 2012 pa 479 pritožb zoper delo policistov. Na seji pritožbenga senata je bilo v letu 2011 obravnavanih 227, v letu 2012 pa 218 pritožb. V letu 2011 je v 27, v letu 2012 pa v 28 primerih senat odločil, da je bila pritožba delno ali v celoti utemeljena. Najpogosteje so se očitki prebivalcev, ki so se znašli v policijskih postopkih, nanašali na izvedbo določenega pooblastila policista ali na nestrokovno izvedbo policijske naloge ter nato na neprimeren odnos policista, manj pa na opustitev izvedbe policijske naloge ter domnevno prekoračeno uporabo prisilnih sredstev. Znaten je bil tudi delež pritožb, ki niso bile obravnavane, ker so bile vložene prepozno, je pritožnik odstopil od pritožbe ali pa je bila pritožba nerazumljiva oz. nepopolna in ni bila ustrezno dopolnjena.