Skoči na vsebino

NOVICA

Odbor ministrskih namestnikov v Strasbourgu podprl prizadevanja Slovenije za popravo krivic izbrisanim

V Strasbourgu se je danes nadaljevalo 1186. zasedanje Odbora ministrskih namestnikov Sveta Evrope (OMN-DH), na katerem so razpravljali tudi o zadevi Kurić in ostali. Dr. Virant je ministrske namestnike seznanil z vsebino Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (imenovan tudi zakon o odškodninski shemi).

"Prepričan sem, da odškodninska shema ne predstavlja le implementacije sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, ampak da gre za dokončno popravo krivic, ki jih je pred dvajsetimi leti zagrešila takrat novonastala država – Slovenija. Zato bom še naprej vztrajal pri spoštovanju človekovih pravic, pri vladavini prava in liberalnih vrednot ter spoštovanju odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice in Sveta Evrope, predvsem pa pri dejanjih, ki pomenijo krepitev strpnosti in dobrega sožitja med prebivalci Slovenije", je pred Odborom poudaril minister Virant.

 

Odbor ministrskih namestnikov je v današnji razpravi podprl prizadevanja Slovenije za popravo krivic izbrisanim. V zakonu o odškodninski shemi so prepoznali vložen trud in opravljeno delo ter tako potrdili, da se primer Kurić prestavi iz postopka okrepljenega nadzora v standardni nadzorni postopek, kar pomeni, da Odbor zadeve več ne bo javno obravnaval. "Izjemno zadovoljen sem, da so bili odzivi vseh držav pozitivni in da so Slovenijo predstavili kot primer dobre prakse", je po zasedanju dejal dr. Virant.


Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, je bil 21. novembra letos sprejet v Državnem zboru RS, s tem, da so bili potrjeni vsi amandmaji, ki so bili izglasovani v drugem branju in s katerimi smo sledili sklepom septembrskega zasedanja Odbora. Tako so sedaj do odškodnin upravičeni tudi tisti izbrisani, ki so po izbrisu poskušali urediti dovoljenje za stalno prebivanje oziroma slovensko državljanstvo, pa so bili zavrnjeni. Torej se je krog upravičencev razširil tudi na vse tiste osebe, ki so po izbrisu izkazale nek interes za ureditev statusa, kar je v skladu s pilotno sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice.


Zakonodajalec se je v dani finančni situaciji države poskušal približati tudi zahtevam izbrisanih glede višine odškodnin, zato se je znesek, namenjen za pravično zadoščenje izbrisanim, v fazi sprejemanja zakona v državnem zbori močno povečal, saj se je z amandmaji višina denarne odškodnine v upravnem postopku (pavšal) za vsak zaključen mesec izbrisa zvišala iz 40 evrov na 50 evrov, v sodnem postopku pa se je omejitev višine denarne odškodnine, ki se lahko določi v sodnem postopku, iz 2,5-kratnika zneska denarne odškodnine, ki je lahko upravičencu določena v upravnem postopku, zvišala na 3-kratnik tega zneska. Najvišja možna odškodnina za izbrisanega je tako določena v višini 36.000 evrov. Znesek, ki ga bo morala Republika Slovenija nameniti za izplačilo odškodnin, je zaradi vseh pozitivnih sprememb v zakonodajnem postopku narasel iz 75 milijonov na 130 milijonov evrov, kar je 1,35 % letnega proračuna Republike Slovenije.


Ob robu zasednja Odbora se je minister Virant sestal s Komisarjem za človekove pravice Nilsom Muižnieksom. Seznanil ga je s sprejemom Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisne iz registra stalnega prebivalstva ter mu predstavil glavne vsebinske rešitve zakona. Komisar Muižnieks je pozdravil prizadevanja Slovenije in izpostavil pričakovanje, da sprejeti zakon prinaša pravično zadoščenje izbrisanim. Dodal je še, da bodo pozorno spremljali tudi učinkovitost implementacije zakona.


Po zasedanju Odbora se je minister Virant srečal še z namestnico generalnega sekretarja Sveta Evrope Gabriello Battaini-Dragoni, ki je ministru čestitala za dosežen uspeh.