Skoči na vsebino

NOVICA

Konferenca Informatika v javni upravi 2013

Na Brdu pri Kranju se je začela dvodnevna Konferenca Informatika v javni upravi 2013. Prvi dan konference je potekal v organizaciji Ministrstva za notranje zadeve ob podpori Evropske unije. Uvodni nagovor je imel minister za notranje zadeve dr. Gregor Virant.

V uvodnem nagovoru konference Informatika v javni upravi 2013, ki pod sloganom "Hitreje, bolje, ceneje!" poteka na Brdu pri Kranju, je minister za notranje zadeve dr. Gregor Virant izpostavil nekaj ključnih vprašanj, kot so: ali se slovenska javna uprava uspešno spopada s krizo, se ji je uspela prilagoditi v teku zadnjih nekaj let, kakšna je kondicija informatike v javni upravi ta trenutek, po štirih letih pomanjkanja finančnih sredstev in pesimizma.

 

Kot ugotavlja minister, se je državna uprava kot podsistem javnega sektorja zelo dobro znala prilagoditi kriznim razmeram, na kar kažejo številke na področju zmanjševanja števila zaposlenih in tudi na področju plač. Na področju informatike pa je še nekaj rezerv in manevrskega prostora, poudarja Virant. "Rezerve so predvsem na področju poenostavitve postopkov, saj nam le-te lahko prihranijo čas in denar ter vplivajo na izboljšanje kvalitete življenja", dodaja minister, ki prav v poenostavitvi postopkov vidi ključno vlogo informatike v prihodnje, sicer pa meni, da imamo zelo dobro državno informatiko, na kar kažejo tudi številne mednarodne nagrade.


Po mnenju Viranta danes gospodarstvo največji deficit čuti na področju postopkov s področja okolja in prostora, kjer je še posebej kritičen segment o prostorskem načrtovanju. Prav tako je zapleteno področje delovnih in bivalnih dovoljenj za tujce.

 

Še eno področje, kjer so rezerve še zelo velike, je e-zdravje, kjer bi po mnenju Viranta moralo veljati načelo "ene vstopne točke" (to bi bil denimo lahko družinski zdravnik) ter "vse na enem mestu" (kar bi pomenilo, da pacienti ne bi sami nosili napotnic med zdravniki, ampak bi to potekalo po elektronskih poteh). Korak k takšnemu sistemu je denimo e-recept.


Minister se je v uvodnih besedah dotaknil tudi priprave prenovljenega portala e-uprava 2, ki bo po novem pripravljen z vidika različnih življenskih situacij uporabnikov. "Danes so te informacije zelo razpršene in predvsem ne izhajajo iz povsem konkretnih situacij uporabnika. Prenovljeni portal e-uprava 2 pa prinaša prav to, poleg tega pa bo uporaba omogočena tudi s pametnimi telefoni in tablicami", dodaja Virant, ki z veseljem pričakuje tudi spremembe na področju e-javnega naročanja.


Kot je dejal Virant, je eden od izzivov na področju informatike tudi njena pocenitev. Po grobih ocenah je izdatek za informatiko na letni ravni 100 mio evrov, kar je po njegovih besedah preveč: "Potreben bo kvantni preskok na tem področju, ki bo pomenil boljšo koordinacijo med organi, s ciljem bolj racionalnih nakupov in v izogib nakupom istih informacijskih rešitev znotraj uprave." 

 

Državni sekretar v kabinetu predsednice vlade in predsednik programskega odbora letošnje konference IJU 2013 Dušan Kričej je v uvodnih besedah poudaril, da država veliko vlaga v preoblikovanje informatike prav s ciljem, da bi javna uprava delovala po teh principih. Izrazil je prepričanje, da gre področje informatike v javni upravi v pravo smer, kar pomeni v smer učinkovite digitalne javne uprave in učinkovite organiziranosti in infrastrukture s pripravo celovitih storitev.

 

Kričej je omenil mnoge pretekle dosežke na področju informatike v javni upravi ter izpostavil nove projekte, predvsem novo e-upravo, ki bo v celoti prenovljena ter bo izhajala iz življenskih situacij, ljudje pa bodo imeli možnost dostopa do storitev na enem mestu. V načrtu pa je tudi projekt elektronska javna naročila.

 

Uvodoma je spregovoril tudi predsednik Slovenskega društva Informatika Niko Schlamberger, ki je poudaril, da je javna uprava sama po sebi verjetno največji informacijski sistem v državi. Ponudba na tem področju je v Sloveniji dobra in je po Schlambergerjevem mnenju v samem svetovnem vrhu, premalo pa je povpraševanja, saj državljani niso dovolj vešči postopkov sodobnega načina pridobivanja informacijskih storitev. Na tem področju tako civilno družbo kot javno upravo zato čaka še veliko dela.

 

Konferenca se je nadaljevala s prvim sklopom plenarnih predavanj. Jani Golob (MNZ) je podrobneje predstavil novosti e-uprave 2. Portal bo predstavljal sodobno vstopno točko za državljane in bo dostopen na vseh sodobnih elektronskih napravah, vsebinsko pa bo izhajal iz življenskih situacij. Prenova portala poteka po fazah in postopno,končana pa bo predvidoma do konca leta 2015. Najprej se bodo spremenile in posodobile vsebine, ki jih uporabniki najbolj potrebujejo, nato pa bo bodo postopno sledile tudi spremembe drugih vsebin, vse v sodelovanju s stroko in tudi s pomočjo odziva in mnenj uporabnikov. Portal e-uprava bo ciljno usmerjen k uporabniku, pri čemer bo poudarek na registriranem uporabniku, obenem pa bo tudi neregistriranim uporabnikom omogočena enostavna pot do željeni informacij. Vodilo prenovljenega portala je možno strniti v stavek:"Vse, kar država ve o meni, naj vidim tudi jaz!" 
 
Enotno poslovno točko (EPT) je predstavil Matija Kodra (MNZ). V EPT se v prvem koraku združujeta portala e-Vem in EUGO. Glavni namen EPT je zagotoviti enotno poslovno točko s spletnimi storitvami za vse poslovne uporabnike. V nadaljevanju pa so cilji usmerjeni tudi na celotno poslovanje poslovnih subjektov, pri čemer je velik poudarek na e-poročanju. Bistveno za poslovne subjekte je, da poročajo enkrat vsem pristojnim institucijam na enem mestu, z elektronsko podprtimi postopki.  Glavni cilji projekta bodo sledili načelu "samo enkrat" in "vse na enem mestu", kar bo omogočilo tudi standardizacijo obrazcev, enotni vpogled v podatke in izmenjavo podatkov med pristojnimi organi in zagotovitev vseh informacij v procesu poslovanja in poročanja na enem mestu.
 
Dr. Alenka Žužek Nemec (MNZ) je na dveh konkretnih primerih (podjetnice, ki želi odpreti frizerski salon, ter tujega arhitekta, ki je uspel na razpisu za gradnjo trgovskega centra v Sloveniji) prikazala projekt EKT 2. Vzvod za EKT1 in EKT2 je Direktiva o storitvah na notranjem trgu, ki velja za vse države članice EU. Direktiva zahteva, da države članice vzpostavijo t.i. enotno kontaktno točko, preko katere ponudniki storitev pridobijo vse potrebne informacije in opravijo vse formalnosti, ne da bi jim bilo treba stopiti v stik s katerokoli pristojno institucijo. Cilj projekta EKT 1 je odprava administrativnih ovir različnih predpisov, ki urejajo področje poslovanja ter skrb za celovito in uporabnikom prijazno predstavitev informacij, ki jih potrebujejo za svoje delo. Namen EKT 2 pa je zagotovitev enostavnega in učinkovitega informacijskega sistema za pridobivanje različnih dovoljenj, potrebnih za opravljanje reguliranih storitev in dejavnosti. Preko EKT 2 bodo predvidoma zagotovljene celovito elektronsko podprte storitve, ki so v povezavi z obveznostmi do organov javne uprave potrebne za nemoten začetek poslovanja v Sloveniji (registracija dejavnosti...) in za samo poslovanje (prijava-odjava v socialno in zdravstveno zavarovanje...).
 
O interoperabilnosti in e-izmenjavi podatkov je podrobneje spregovoril Tadej Gabrijel (MNZ). Preko Evropskega socialnega sklada se omenjena operacija izvaja od leta 2008, njen namen pa je povečevanje učinkovitosti javne uprave in povezovanje uradnih evidenc, izmenjava podatkov ter priprava podlag za razvoj dostopnih elektronskih storitev za državljane in gospodarstvenike. Portal NIO (Nacionalni interoperabilnostni okvir) je bil vzpostavljen z namenom objave standardov, pravil in izdelkov interoperabilnosti, deluje pa kot osrednja točka za odprte podatke javnega sektorja. V okviru projekta je bil vzpostavljen tudi informacijski sistem, ki omogoča varen prenos velikih datotek, ki jih zaradi velikosti (in pogosto tudi varnosti) ni možno pošiljati preko elektronske pošte, preko USB in CD plošč. V ta okvir sodi tudi aplikacija e-panel, ki omogoča poenoteno spremljanje in upravljanje IT projektov v javni upravi in predstavlja pomemben gradnik za medresorsko organizacijsko interoperabilnost.
 
Prvi dopoldanski panel je zaključil Matija Mrzel (MNZ), ki je govoril o novostih na področju e-javnega naročanja, ki obsega: e-katalog, e-nabave, e-dražbo, e-oddajo ponudb in e-dosje. E-katalog predstavlja rešitev za zelo dinamičen način naročanja blaga in storitev, za katere je v preteklosti že bil izveden postopek javnega naročila. bistvena je ločitev na osnovni del kataloga, ki pomeni način nakupa s strani naročnika in generični del kataloga, ki predstavlja paleto mogočih izdelkov, ki jo ponudnik lahko uporabi pri oblikovanju naslednje ponudbe. E-nabave pomenijo standardizacijo naročanja blaga, storitev in investicij ter izvajanje internih procedur odločanja, skladno z internimi akti naročnika. Končni izdelek je pripravljena razpisna dokumentacija, ki jo ob oddaji ponudbe izpolnjuje ponudnik. E-dražba je eno izmed orodij javnega naročanja, ki posledično vpliva na določanje cene, po kateri naročnik kupi želeno blago. Ponudniki v vsakem trenutku vedo za najnižji nivo cene in temu lahko prilagajajo svojo ponudbo. E-oddaja pomeni oblikovanje nabora podatkov, ki so relevantni pri oddaji posameznega javnega naročila, e-dosje pa zagotavlja nabor podatkov, ki so na voljo ponudniku in tudi naročniku. 
 
V drugem dopoldanskem delu so sledili vsebinski sklopi: Presek stanja in pogled v prihodnost ePravosodja (Nika Rebernik-Ministrstvo za pravosodje), Uporaba avdiovideo opreme v sodnih postopkih (Sabina Klaneček-Ministrstvo za pravosodje), Izgradnja novega informacijskega sistema za tožilstvo in pravobranilstvo (Jure Pečovnik), Poslovno obveščanje, nov koncept pri upravljanju sodišč (Mateja Lozej-Vrhovno sodišče RS), Informacijsko podprto overjanje javnih listin (Mateja Izlakar, Sebastijan Potepan-Vrhovno sodišče RS) in eZdravje (Jasmin Džaferović-Ministrstvo za zdravje).
 
Za tem pa so sledile podrobnejše predstavitve posameznih vsebinskih sklopov, ki so bili delno in v širših okvirjih predstavljeni v dopoldanskem delu. Tako je bila prva popoldanska predstavitev Uroša Izlakarja (Ministrstvo za finance) in Boštjana Tovornika (MNZ) na temo Elektronska obratna dražba v procesih javnih naročil. Kot je bilo rečeno že v dopoldanskem delu, na popoldanskem panelu pa podrobneje pojasnjeno, gre za postopek v procesu nabave, ki ustvarja dinamični pritisk na ponudnike v toku izvajanja dražbe, kar posledično znižuje ceno storitve ali blaga. Obratno dražbo bi lahko opredelili kot proces interaktivnega draženja po tem, ko so bile ponudbe že odprte. Draženje v tem primeru predstavlja alternativo pogajanjem po trenutku, ko so ponudniki že predstavili svoje ponudbe. Dodana vrednost takšnega postopka je v tem, da so ponudniki pod relativno močnim pritiskom za zniževanje ponujenih cen oziroma izboljševanje ponudb. Suzana Muljavec Kahne (MNZ) je podrobneje predstavila modul e-nabave v okviru e-javnega naročanja. Gre za zaporedje aktivnosti v spletni aplikaciji, ki jih je potrebno opraviti za izvedbo ene ponovitve poslovnega procesa, to pa za naročnika pomeni poenostavitev, večjo transparentnost, konkurenčnost in gospodarsnost pri porabi javnih sredstev ter prihranek časa na strani naročnika, poleg tega pa še znižanje stroškov in manj administrativnih bremen. O uvajanju e-računov v javnem sektorju je govorila Aleksandra Miklavčič (Uprava RS za javna plačila), Aleš Pelan (MNZ) in dr. Alenka Žužek Nemec (MNZ) sta predstavila temo z naslovom Kako do e-podpisov in e-avtentikacije. Upravljanje z e-identitetami ter e-avtentikacija skupaj z e-podpisom predstavljajo bistveni element za zagotavljanje varnosti elektronskih storitev v javnem in zasebnem sektorju.  Pogosto se z namenom varnosti uporablja gesla, vendar so pogosto potrebne potrebne varnejše rešitve, kot jih nudijo na primer kvalificirana digitalna potrdila. Te storitve, ki so ključne za večino postopkov na elektronski način, se po novi zakonodaji, ki nastaja na ravni EU, imenujejo skrbniške storitve. Kot zadnji v prvem popoldanskem vsebinskem sklopu je nastopil Marko Ambrož (MNZ), ki je skušal odgovoriti na naslovno vprašanje: Ali lahko e-vročamo brez standardnih dokumentov?
 
Konferenca se je zaključila pozno popoldan s plenarnimi predavanji o konceptih e-uprave 2 (Janez Ciringer-MNZ), odprtih naborih podatkov na portalu NIO (Danica Šaponja-MNZ), informacijski podpori projektni koordinaciji v javni upravi-e-panel (Vesna Vidmar-MNZ), Tamara Mavko (UKOM) je spregovorila o temi: Informacija-objavljena enkrat, uporabljena večkrat ter Tina Kuliš o pomenu uporabniške izkušnje pri razvoju projektov e-uprave.
 
Peta konferenca Informatika v javni upravi se bo nadaljevala in zaključila v torek, 10.12.2013, ko bodo delavnice in predstavitve potekale v organizaciji Slovenskega društva informatika.  
 

Vsebinski povzetek prvega dne konference (Dušan Kričej, državni sekretar, predsednik programskega odbora IJU 2013)

 

Zbornik konference Informatika v javni upravi 2013: hitreje, bolje, ceneje