Skoči na vsebino

NOVICA

Informacije javnega značaja tudi v podjetjih v večinski lasti države ali občin

Parlamentarni Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je v sredo, 15. januarja 2014, v okviru dnevnega reda 18. redne seje opravil drugo obravnavo novele Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Novelo bo predvidoma še ta mesec obravnaval tudi državni zbor.

 

Po novembru 2013, ko je državni zbor opravil prvo obravnavo omenjene novele zakona, so bila s strani poslanskih skupin predlagana številna dopolnila, ki se v večini primerov nanašajo na to, da bi postali javno dostopni podatki o kreditih, ki so bili iz državnih bank preneseni na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).

 

Izhajajoč iz sprejetih dopolnil k zakonu bi bili tako poslej javni podatki o komitentu, višini kredita, o tem, kdo ga je odobril, o zavarovanjih in o bruto stanju dolga ter tudi o vrsti in vrednosti kreditnega posla, kreditojemalcu, datumu sklenitve pogodbe, organu, ki je posel odobril, članih organa ter članih uprave in članih nadzornega sveta banke v času odobritve kredita, predmetu zavarovanja in njegova vrednost ter končnemu bruto stanju vrednosti posla na dan prenosa na DUTB.

 

Dostop do informacij javnega značaja bo zavezana zagotavljati DUTB, ki bo podatke objavila pregledno na svojem portalu, in sicer poleg zadnje kreditne pogodbe tudi vse pred njo. DUTB bo tako morala sprejeti interni akt za razkritje predpisanih informacij v roku enega meseca po uveljavitvi novele zakona, spletno objavo pa zagotoviti v treh mesecih.

 

Izjemi za razkritje naštetih podatkov sta primera, ko bi razkritje osebnega podatka pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov ter kadar bi razkritje podatka škodovalo izvedbi postopka. Bi bil pa dostop do zahtevane informacije izjemoma dovoljen, če bi šlo za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.

 

Predlog novele ZDIJZ širi obveznost posredovanja tovrstnih informacij z organov javnega sektorja tudi na podjetja v večinski lasti države ali občin, bolj jasno pa se razmejuje tudi med tistimi poslovnimi subjekti pod prevladujočim vplivom, kjer gre za gospodarske družbe, in tistimi, kjer gre za druge pravne osebe zasebnega prava (zasebni zavod ali inštitut).

 

Namen novele Zakona o dostopu do informacij javnega značaja je predvsem v tem, da se zagotovi transparentnost in javnost podatkov o t.i. slabih kreditih, saj gre pri teh za ogromno finančno in družbeno škodo in za dejanja, ki so resno ogrozila slovenski bančni sistem.