Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

"Trojka za transparentnost" o noveli Zakona o dostopu do informacij javnega značaja in protikorupcijskih ukrepih

Minister za notranje zadeve dr. Gregor Virant, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije mag. Goran Klemenčič in Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar so danes na novinarski konferenci kot "trojka za transparentnost" predstavili novosti Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, spregovorili pa so tudi o načrtovanih ukrepih za odkrivanje in preprečevanje korupcije ter njen pregon.

Kot je znano, je odbor državnega zbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo 15. januarja letos določil besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-C), ki bo po rednem postopku obravnavan na januarski seji Državnega zbora RS. Po besedah ministra Viranta naj bi bil zakon, ki širi obveznost posredovanja informacij javnega značaja na podjetja v večinski lasti države ali občin, s tem pa krepi transparentnost njihovega poslovanja, sprejet najpozneje do marca letos.

Eden glavnih ciljev novele ZDIJZ je, da se z višanjem stopnje transparentnosti pri sklepanju poslov pripomore k bolj odgovornemu in učinkovitemu upravljanju s premoženjem in finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, predvsem gospodarskih družb v lasti države. To bo pripomoglo tudi k vzpostavitvi konkurenčnih pogojev na trgu, predvsem za male in srednje velike gospodarske družbe, ki želijo poslovati z gospodarskimi družbami pod prevladujočim vplivom države ali samoupravnih lokalnih skupnosti, torej z vidika preostalih gospodarskih družb, ki delujejo na trgu, ustvariti bolj konkurenčno poslovno okolje. Poleg tega je namen zagotoviti transparentnost prejemkov vodstvenih oseb v družbah v lasti države in občin in ustvariti pogoje, v katerih bo kadrovanje v teh družbah pregledno in kjer bodo na te položaje prišli najboljši posamezniki glede na zahtevane izkušnje. Tako se bodo prek sistemske transparentnosti pomembno zmanjšala korupcijska tveganja

Pri predlaganih spremembah smo upoštevali načelo sorazmernosti:
1. Zaveže se poslovne subjekte, kjer obstaja prevladujoči vpliv, kar pomeni praviloma večinska last (tudi po zgledu ureditev v drugih državah, npr. Hrvaška).
2. Novi zavezanci NE bodo zavezani omogočiti dostop do VSEH svojih dokumentov, temveč zgolj do specifičnih ključnih informacij: a) pogodbe - pogodbe o izdatkih za naročilo blaga, gradenj, agentskih in svetovalnih storitev, sponzorske, donatorske storitve ter pogodbe o upravljanju s stvarnim premoženjem in b) podatki o prejemkih in kadrovanju poslovodstva in članov nadzornega sveta.
3. Novih zavezancev se ne obremenjuje z administrativnimi obremenitvami oz. se to zmanjša na minimum.
4. Proaktivna objava absolutno javnih podatkov o izdatkih se zagotovi brez kakršnega koli obremenjevanja novih zavezancev; na centraliziran in poenoten način prek Uprave za javna plačila, kot to za večino veljavnih zavezancev že zagotavlja aplikacija Supervizor; na novo pa bodo v sistem vključeni tudi: a) javni-gospodarski zavodi, b) javna podjetja in c) podjetja v 100% lasti države in občin.


Čeprav bo vsebina navedenih pogodb o izdatkih še vedno lahko varovana v skladu s pravili ZGD-1 o poslovni skrivnosti, se z novelo ZDIJZ-C jasno določi tiste osnovne podatke iz pogodb, ki so absolutno javni in praviloma ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti (osnovni podatki o sklenjenih pravnih poslih: vrsta posla, pogodbena vrednost in vrednost posameznih izplačil, pogodbeni partner in trajanje pogodbe).


Kateri so novi zavezanci za dostop do informacij javnega značaja?

To so podjetja v večinski državni ali občinski lasti.
V skladu z novelo bodo morale dostop do informacij javnega značaja zagotavljati tudi “gospodarske družbe in druge pravne osebe zasebnega prava pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom, posamično ali skupaj, Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava”, pri čemer je definicija prevladujočega vpliva usklajena s sorodno zakonodajo (Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti in Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti).


Katere podatke bodo novi zavezanci dolžni omogočiti in kateri podatki bodo absolutno javni osnovni podatki iz pogodb?
Novi zavezanci ne bodo dolžni omogočati dostopa do vseh dokumentov, ki jih ustvarijo pri svojem poslovanju, temveč bodo zavezani nuditi zgolj dostop do specifičnih ključnih informacij. Predlog zakona pri novih zavezancih torej ožje opredeljuje, kaj je sploh "informacija javnega značaja" oz. kateri so tisti dokumenti, za katere lahko javnost vloži zahtevo za dostop (novi 4.a člen):
• sklenjeni pravni posli, ki se nanašajo na izdatke in upravljanje s stvarnim premoženjem;
Predvsem gre za posle naročila blaga, gradenj, agentskih in svetovalnih storitev, sponzorske, donatorske in avtorske pogodbe. Opredelitev tovrstnih poslov za »informacije javnega značaja« pomeni, da bo lahko kdor koli vložil zahtevo za dostop o teh poslih. Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom bo v postopku z zahtevo za dostop na primer lahko zavrnil dostop do dela dokumenta z obrazložitvijo, da del pogodbe predstavlja poslovno skrivnost. Veljavni ZDIJZ namreč že spoštuje poslovno skrivnost, kot jo določa 39. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Vendar pa zaradi splošnega javnega interesa, da so te informacije javne, praviloma ne bo mogoče, da bi poslovno skrivnost predstavljali najbolj osnovni podatki o poslih, ki se nanašajo na izdatke (absolutno javni podatki po novem 6.a členu): 1) vrsta posla, 2) pogodbena vrednost in vrednost posameznih izplačil, 3) pogodbeni partner, 4) datum in trajanje posla.

Druga skupina javnih podatkov – tudi absolutno javni podatki
• informacije o višini prejemkov in bonitet in informacije, povezane s kadrovanjem vodstvenih oseb (poslovodstvo in člani nadzornih svetov).


Kako bo vzpostavljena preglednost zavezancev?
Za zagotavljanje večje preglednosti zavezancev za dostop do informacij javnega značaja predlog novele določa, da agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: Ajpes) na podlagi podatkov sodnega in poslovnega registra Slovenije, centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev in drugih uradnih evidenc, vzpostavi in vodi ter na svetovnem spletu objavi t.i. register zavezancev za informacije javnega značaja. Register bo javen, podatki v njem pa spletno dostopni brezplačno in brez registracije. Register bo služil tudi kot osnova tudi za določitev zavezancev po drugih zakonih. Register bo pri podjetjih pod prevladujočim vplivom države omogočal tudi pregled nad vodstvenim osebjem.

Kaj je Supervizor 2?
Po predlogu novele bo Uprava za javna plačila – po vzoru spletne aplikacije Supervizor – zagotovila centralizirano spletno objavo podatkov o izdatkih veljavnih zavezancev po ZDIJZ, in sicer tako proračunskih uporabnikov kot tudi javnih gospodarskih zavodov ter ožjega dela novih zavezancev po ZDIJZ: javnih podjetij in poslovnih subjektov v 100% lasti države ali občine. Spletno objavo bo Uprava za javna plačila zagotovila z evidentiranjem podatkov o izdatkih, ki jih bodo posredovale poslovne banke. S tehničnega vidika bo zadeva potekala v sklopu aktualnih nadgradenj in zato prilagoditev sistema ne bo predstavljala posebnih finančnih stroškov.


Bodo v zvezi s slabimi krediti objavljeni podatki o tem, kdo so dolžniki, za 
kakšne kredite gre in kako so jim bili odobreni?
V noveli zakona je določena proaktivna spletna objava nekaterih glavnih podatkov v zvezi s slabimi krediti, ki so preneseni na DUTB.
Obsežna dokapitalizacija bank, pri katerih obstajajo slabi krediti z denarjem davkoplačevalcev, prenos slabih kreditov na DUTB in nadaljnje poslovanje DUTB predstavljajo izredne gospodarske razmere, ki terjajo visoko mero transparentnosti. Transparentnost je namreč nujni predpogoj za izkaz odgovornega in preverljivo zakonitega in skrbnega ravnanja, kar je bistveno za zaupanje javnosti v navedene ukrepe, s tem pa za zaupanje v vlado, Banko Slovenije, banke pod ukrepi in DUTB. Transparentnost že v prvi fazi procesa je na tem mestu izjemnega pomena in davkoplačevalci imajo pravico izvedeti, katera so tista podjetja, ki so dejansko dolžniki vseh davkoplačevalcev v Sloveniji, za kakšne višine kreditov gre in na kakšni podlagi so jim bili krediti odobreni.

Namen predloga novele (6. in 7. odstavek novega 6.a člena) je jasno določiti, da so javno dostopne informacije javnega značaja tudi določeni glavni podatki, povezanih s krediti, ki so bili iz bank preneseni na DUTB, in sicer za vsak kredit:
a. določeni podatki iz pogodb o sklenjenih poslih: - vrsta in vrednost kreditnega posla, - kreditodajalec in kreditojemalec, - datum sklenitve pogodbe,
b. določeni podatki iz sklepov organa, pristojnega za odobritev posla: - organ, ki je posel odobril in - člani organa ter člani uprave in člani nadzornega sveta banke v času odobritve kredita,
c. določeni podatki iz dokazil o zavarovanju: - vrsta in predmet zavarovanja, - ocenjena vrednost predmeta zavarovanja ter
d. določeni podatki iz pogodbe o prevzemu terjatev med banko in DUTB: -  končno bruto stanje vrednosti posla na dan prenosa na DUTB.
Dostop do navedenih javno dostopnih informacij javnega značaja bo zagotovila DUTB s proaktivno objavo podatkov na spletu (na podlagi določbe desetega odstavka novega 10.a člena).


Ukrepi Vlade RS za preprečevanje, odkrivanje in pregon korupcije (2014 in 2015)

Virant, Klemenčič in Pirc Musarjeva so na novinarski konferenci govorili tudi o svežnju ukrepov za odkrivanje in preprečevanje korupcije ter njen pregon. Predlog novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja je namreč prvi med realiziranimi iz paketa ukrepov, ki jih je decembra lani predlagala Komisija za preprečevanje korupcije.


15 ukrepov Komisije za preprečevanje korupcije:

1. Uvedba javne in transparentne preiskave TEŠ 6
2. Uvedba javne in transparentne preiskave bančne luknje
3. Novela Zakona o dostopu informacij javnega značaja
4. Centralizacija in informatizacija javnega naročanja v javnem zdravstvu
5. Sprememba Zakona o slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1)
6. Ureditev področja javnih naročil
7. Etični kodeks za poslance državnega zbora
8. Etični kodeks funkcionarje vlade in ministrstev
9. Vpeljava pravila »zakonodajne sledi«
10. Ureditev evidence Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov
11. Odpoklic župana
12. Odpoklic posameznika z javne funkcije in prepoved opravljanja javne funkcije
13. Učinkovit in transparenten nadzor nad izvajanjem delovanja nosilcev javnih pooblastil ter področnih organizacij nosilcev javnih pooblastil (zbornic)
14. Reorganizacija delovanja inšpekcijskih služb
15. Reorganizacija delovanja KPK


Dodatni ukrepi:
- Izvedba ukrepov za omejitev korupcijskih tveganj v javni upravi in javnem sektorju (načrt integritete, register tveganj in ocena »tveganih delovnih mest«, rotacija uradnikov na tveganih delovnih mestih),
- Izvedba ukrepov za omejitev oziroma preprečitev sistemske korupcije,
- Dodatna usposabljanja javnih uslužbencev na ključnih »tveganih« delovnih mestih (javna naročila, skrbniki pogodb....),
- Nadzor.


Za nosilce ukrepov bo Vlada RS določila resorna ministrstva, koordinacijo nad izvajanjem ukrepov pa bo prevzelo Ministrstvo za notranje zadeve.


Kaj je bilo narejeno v zadnjem času?
- Sprememba Zakona o političnih strankah in Zakona o volilni in referendumski kampanji (prepoved donacij pravnih oseb, transparentnost, upoštevanje ključnih priporočil Greco),
- Novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja,
- Novela Zakona o bančništvu.

 

Zvočni zapis (*mp3)