Skoči na vsebino

NOVICA

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih ne zapira arhivov

Poslanci Državnega zbora Republike Slovenije so 28. 1. 2014 z 51 glasovi za in 28 proti sprejeli Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih.

Namen novele zakona je na kar najbolj jasen način urediti dostop do arhivskega gradiva ter na sodoben način urediti področje digitalnega gradiva in enotno hranjenje gradiva različnih pravnih oseb. Bistveno je, da v vsej zgodovini Sloveniji novela prvič uveljavlja, da ni več nedostopnega nobenega arhivskega gradiva.
 
Veljavni zakon je že doslej varoval občutljive osebne podatke, ki se nanašajo na primer na zdravstveno stanje ali spolno življenje posameznika. Iz zakonsko naštetega seznama teh osebnih podatkov je z novelo zakona črtano politično in filozofsko prepričanje, članstvo v političnih strankah in sindikatih. To pomeni, da je iz vidika osebnih podatkov zdaj odprtih več dokumentov.
 
Po zakonu iz 2006 je dovoljenje za vpogled v te dokumente morala dati arhivska komisija. Po novem bo uporabnik imel prost dostop do tega gradiva, v njem pa bodo prekriti le morebitni občutljivi osebni podatki (na primer zdravstveno stanje) – t.i. anonimizacija. Če pa bo uporabnik želel dostop tudi do teh delov, pa bo, kot je moral po doslej veljavnem zakonu sicer storiti za prav vse dokumente z občutljivimi osebnimi podatki, vložil ugovor na arhivsko komisijo ter v primeru pozitivne rešitve imel neomejen dostop do gradiva, torej tudi do teh občutljivih osebnih podatkov.
 
Po novem dostop do gradiva, ki je nastal pred datumom 17. 5. 1990, ne bo več omejen s krogom taksativno naštetih organizacij, na katere naj bi se gradivo nanašalo. V zakonu iz 2006 so naštete nekdanje družbenopolitične organizacije (kot so Zveza komunistov Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva ter Zveza sindikatov Slovenije), organi notranjih zadev in pravosodni organi, ne pa tudi druge organizacije (denimo Predsedstvo SRS, Izvršni svet SRS, republiški sekretariati in podobno). Z novelo bodo dostopni arhivi vseh javnopravnih oseb – torej tudi tisti, ki sicer nosijo določeno stopnjo tajnosti.
 
Zaradi potreb uradnih postopkov, ki jih vodijo državni organi, organi lokalnih skupnosti in druge osebe javnega prava, kot na primer predkazenski in kazenski postopki, tudi postopki parlamentarnih komisij, arhivsko gradivo še naprej dostopno v celoti, saj se zakon v tem delu z novelo ne spreminja.
 
Arhivska komisija je skladno z novelo o vlogah glede dostopa do gradiva dolžna odločiti najkasneje v dveh mesecih. Arhiv RS bo glede zahteve po anonimizaciji dolžan gradivo tako opremiti v roku največ dveh mesecev. Dosedanja praksa v Arhivu RS, ki je bila določena z navodilom direktorja iz leta 30.1.2013 s strani nekdanjega direktorja Arhiva RS Jožeta Dežmana, potrjuje, da z izpolnjevanjem teh rokov ni nobenih težav in da so roki realni.