Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Transparentnost je pomemben element pri preprečevanju korupcije

Ministrstvo za notranje zadeve in Urad informacijskega pooblaščenca sta pripravila predstavitev novele Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-C).

Vsebina predstavitve je zajemala bistvena pojasnila glede obveznosti poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom države ali lokalnih skupnosti glede omogočanja dostopa do informacij javnega značaja, in sicer:

- kaj prinaša novela ZDIJZ-C in zakaj je transparentnost pomembna,
- katera podjetja so novi zavezanci za dostop do informacij javnega značaja,
- spletni Register zavezancev pri AJPES,
- glede katerih informacij javnega značaja so novi zavezanci dolžni nuditi dostop,
- kateri osnovni podatki iz pogodb so praviloma vedno javno dostopni,
- posredovanje informacij javnega značaja na podlagi zahteve za dostop in postopek z zahtevo,
- praksa IP glede izjem od dostopa,
- za katere informacije javnega značaja velja dolžnost objave na spletnih straneh. 

 

Udeleženke in udeležence sta uvodoma nagovorili državna sekretarka Ministrstva za notranje zadeve mag. Renata Zatler in Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, nato pa sta spremembe in dopolnitve ZDIJZ predstavili mag. Mateja Prešern, sekretarka na Ministrstvu za notranje zadeve, in Kristina Kotnik Šumah, namestnica informacijske pooblaščenke.

 

Državna sekretarka MNZ Zatlerjeva je uvodoma poudarila, da je transparentnost pomemben element pri omejevanju korupcije in obenem element, ki se mu v svetu daje vedno večji poudarek. Dejala je, da je namen novele ZDIJZ, ki je pričela veljati 17. aprila, med drugim zagotoviti transparentnost prejemkov vodstvenih oseb v gospodarskih družbah v lasti države in občin.


Po njenih besedah gre za pomemben pripomoček pri korporativnem upravljanju in orodje tistih, ki si prizadevajo delovati zakonito in v skladu s pravili korporativne integritete. Dodala je, da novim zavezancem sicer ne bo treba omogočiti dostopa do čisto vseh dokumentov, temveč zgolj do specifičnih ključnih informacij. "Če je leta 2003 sprejeti zakon začrtal povsem nove okvirje o delovanju javnega sektorja, je ta novela temeljni predpis, ki daje nove temelje za bolj odprto in transparentno gospodarsko družbo v lasti države ali občine," je še dejala Zatlerjeva.

Transparentnost lahko pripomore k temu, da bomo drug drugemu gledali pod prste, je prepričana informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, vendar je za to, kot je izpostavila, treba biti dobro informiran. Izpostavila je, da je bila Slovenija ena zadnjih držav znotraj EU, ki je dobila zakon o dostopu do informacij javnega značaja ter dodala, da se je od leta 2003 do danes javni sektor navadil živeti s transparentnostjo in z dostopom do informacij, kar ni vedno enostavno.

 
Pirc Musarjeva je obenem pozvala, naj ljudje zakona ne zlorabljajo tako, da bodo zavlačevali dostop do informacij javnega značaja. Poudarila je še, da je slovenski model dostopa do informacij javnega značaja na področju kakovosti zakonodaje drugi na svetu, mesto pa si delimo z Indijo. Kot je še dejala, je "od vseh nas odvisno, ali in kako bo novela ZDIJZ zaživela v praksi".

 

Brošura in več informacij o novostih, ki jih prinaša novela ZDIJZ-C