Skoči na vsebino

NOVICA

Mednarodni dan migrantov: Sožitje za skupno rast

18. decembra 1990 je Skupščina Združenih narodov sprejela Mednarodno konvencijo o zaščiti pravic migrantov na delu in članov njihovih družin. Deset let kasneje je zaradi vse večjega števila migrantov po vsem svetu 18. december razglasila za mednarodni dan migrantov.

Po podatkih Statističnega urada je v drugem četrtletju letošnjega leta delež tujih državljanov predstavljal 4,8 % prebivalcev Slovenije, od tega je bilo 33 % žensk (v enakem obdobju lani je delež tujih državljanov znašal 4,6 %). Ni zanemarljiv podatek OECD za obdobje 2010–2011, po katerem v Sloveniji prebiva 12,5 % prebivalcev, ki so bili rojeni v tujini (za primerjavo v Nemčiji 14,6 %, Avstriji 18 %, Italiji 8,7 %, na Madžarskem 4,3 % in Švedskem 15,6 %).

 

Slovenija vse bolj postaja ciljna država migrantov iz različnih delov sveta. To ji prinaša nove odgovornosti v smislu zagotavljanja učinkovite migracijske politike in ugodnih pogojev za vključevanje migrantov v družbo.

 

Sožitje za skupno rast
V okviru programa informiranja in osveščanja javnosti o pomembnosti sprejema migracij v družbi smo pripravili krajše dokumentarne oddaje. Program z naslovom Sožitje za skupno rast govori o pomembnosti sprejemanja migrantov in migracijah kot o pozitivnem dejavniku za doseganje družbenega napredka in kohezije. Program sta sofinancirala Ministrstvo za notranje zadeve in Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav.

 

Filmčke si lahko ogledate na: http://www.infotujci.si/s/23/sožitje-za-skupno-rast.

 

Izpostavljamo nekatere novosti in dosežke na področju migracij

Sprejet je bil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih
Aprila letos je Državni zbor sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, ki je prinesel nekatere poenostavitve v postopkih za pridobitev dovoljenja za prebivanje in delo tujcev v Sloveniji.

 

Med pomembnejše novosti sodi uvedba enotnega dovoljenja oziroma t. i. načela "vse na enem mestu" za tujce, ki bodo zaprosili za izdajo enotnega dovoljenja iz razloga zaposlitve ali dela, in tujce, ki bodo zaprosili za enotno dovoljenje za opravljanje sezonskega dela, opravljanje dela kot samozaposlena oseba, čezmejno opravljanje storitev kot napoteni delavec in kot dnevni delovni migrant. To omogoča tujcu ali njegovemu delodajalcu, da vložita enotno vlogo za izdajo enotnega dovoljenja (za prebivanje in delo) na enem mestu, torej pri upravni enoti ali pristojnem diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini.

 

Zakon določenim kategorijam tujcev, ki že zakonito prebivajo v državi, omogoča, da prvo dovoljenje za prebivanje pridobijo v državi, s čimer se olajša pridobitev prvega dovoljenja za prebivanje, saj tujcu, ki je zakonito vstopil v državo in prebiva na podlagi enega izmed veljavnih bivalnih naslovov, ni treba zapuščati države in v tujini čakati na izdajo prvega dovoljenja za prebivanje. Take olajšave so določene za raziskovalce, študente, tujce, ki zaprosijo za izdajo prve modre karte EU, in tujce slovenskega rodu, za vse pa velja pogoj, da v državi zakonito prebivajo.

 

S sprejetimi spremembami se v zakon prenaša tudi koncept združitve družine za osebe s priznano mednarodno zaščito v Sloveniji (begunci in osebe s subsidiarno zaščito), ki je bil do sedaj vključen v Zakon o mednarodni zaščiti. Dosedanja ureditev združitve družine tujcev s priznano mednarodno zaščito ni bila ustrezna, saj je predvidevala, da se družinskim članom ob izpolnjevanju pogojev za združevanje družine prizna mednarodna zaščita, ne da bi se upravičenost do statusa begunca ali statusa subsidiarne zaščite sploh presojala.

 

Vključevanje državljanov tretjih držav
MNZ je na področju vključevanja državljanov tretjih držav nadaljeval z izvajanjem programov v skladu s Skupnimi temeljnimi načeli za politiko integracije priseljencev v EU, ki temeljijo na opredelitvi vključevanja kot dvosmernega procesa, nadgrajevanju proti diskriminacijske politike, spoštovanju temeljnih vrednot EU in spoštovanju človekovih pravic.


Ker je temelj uspešnega vključevanja v družbo poznavanje jezika, je ministrstvo nadaljevalo z izvajanjem brezplačnega programa Začetna integracija priseljencev, v katerega je vključeno tako učenje jezika kot poznavanja družbe. Program se je izvajal v 22 krajih po Sloveniji, vanj je bilo vključenih 1.675 oseb. Po opravljenem programu je brezplačni izpit iz slovenskega jezika opravljalo 726 oseb, 78 % ga je opravilo uspešno.

 

Izvajali smo tudi programe medkulturnega dialoga v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novem mestu in Kopru, programe za specifične ciljne skupine državljanov tretjih držav (ženske in starejše) na Ptuju, v Kranju in Sežani ter program informiranja državljanov tretjih držav. V okviru slednjega je ministrstvo natisnilo in distribuiralo 30.000 brošur, v katerih so zbrane vse informacije v zvezi z vstopom in s prebivanjem, šolanjem in z izobraževanjem, zaposlovanjem in delom, s programi pomoči pri vključevanju in druge koristne informacije. Dostopne so v angleškem, francoskem, bošnjaškem, albanskem, ruskem in kitajskem jeziku. Brošure so bile posredovane ciljni populaciji (migrantom) prek diplomatsko-konzularnih predstavništev Slovenije v tujini (Bosna in Hercegovina, Srbija, Kosovo, Ruska federacija, Kitajska) in prek upravnih enot v Sloveniji. Vsebujejo koristne informacije tako za priseljence pred vstopom kot tudi po vstopu v Slovenijo.

 

Vsi programi pomoči pri vključevanju so sofinancirani s sredstvi Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav.

 

Področje mednarodne zaščite
Do konca novembra 2014 je za mednarodno zaščito v Sloveniji zaprosilo 347 oseb (leta 2013 je bilo vloženih 272 prošenj za mednarodno zaščito). Tako je v primerjavi z lanskim letom mogoče zaznati porast prošenj za mednarodno zaščito.

 

Največ prosilcev za mednarodno zaščito v Sloveniji je državljanov Sirije, Afganistana, Pakistana in Irana. V letih 2012 in 2013 je bilo največ prosilcev za mednarodno zaščito državljanov Afganistana, Sirije, Kosova in Alžirije. V primerjavi z letom 2013 je upadlo število prosilcev za mednarodno zaščito iz Kosova, medtem ko zaznavamo več prošenj za mednarodno zaščito državljanov Ukrajine in Nigerije.

 

Republika Slovenija je do novembra 2014 status mednarodne zaščite priznala 36 osebam, lani je bil status priznan 37 osebam.


Več statističnih podatkov s področja migracij je na voljo na spletni strani ministrstva:
http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/tujci_v_sloveniji/statistika/.