Skoči na vsebino

NOVICA

Notranji ministri v Rigi predvsem o boju proti terorizmu

Državni sekretar Boštjan Šefic se danes, 29. januarja 2015, udeležuje neformalnega zasedanja Sveta ministrov za pravosodje in notranje zadeve v Rigi.

Ključna tema današnjega zasedanja je bil boj proti terorizmu. Razpravljali so o preprečevanju radikalizacije, še posebej prek družabnih omrežij, o pomenu izmenjave informacij med državami članicami in evropskimi agencijami, o učinkovitem nadzoru na zunanji schengenski meji in o preprečevanju nezakonite trgovine z orožjem.

 

Državni sekretar Šefic je predstavil stališče Slovenije do boja proti terorizmu in poudaril, da "večino ukrepov in rešitev že imamo in tudi že uporabljamo, vendar premalo, nepopolno ali med seboj nepovezano, zato moramo izkoristiti dobre prakse, ki jih ponuja projekt RAN (Radicalisation Awareness Network)".

 

Po mnenju Slovenije se moramo bolj angažirati pri proaktivnem pridobivanju in izmenjavi kriminalističnih obveščevalnih informacij, okrepiti pa moramo tudi sodelovanje med organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja z obveščevalnimi službami, seveda v okviru dovoljenih pristojnosti. Kot meni Slovenija, imamo na voljo ustrezna orodja za učinkovito izvajanje mejne kontrole na zunanji schengenski meji, a jih moramo še bolje izkoristiti. Šefic je povedal še, da razvijamo tudi nova orodja, kot je na primer paket pametnih meja, ki bo predvsem s sistemom vstopa in izstopa še dodatno prispeval k boljšemu nadzoru na meji, opozoril pa je tudi na pomen oblikovanja skupnih indikatorjev tveganja pri nadzoru meje.

 

Na zasedanju so ministri za notranje zadeve podprli skupno izjavo o ukrepih na področju boja proti terorizmu, ki jo bodo jutri obravnavali tudi ministri za pravosodje. Ključno sporočilo izjave je, da si bodo ministri prizadevali za nadaljevanje začrtanega dela na področju boja proti terorizmu. Pri tem bo treba na ravni Evropske unije zagotoviti učinkovitejšo uporabo obstoječih orodij, okrepiti sodelovanje pristojnih organov in agencij, predvsem pri izmenjavi informacij, in čim prej ustvariti učinkovit EU PNR sistem.

 

Dokument predsedstva za razpravo na temo upravljanja z migracijami, ki se osredotoča na problematiko tihiotapljenja priseljencev in problematiko ladij brez posadke (ghost ships), je bil izhodišče za razpravo na delovnem kosilu. Boj proti tihotapljenju priseljencev je del EU politike preprečevanja nezakonitega priseljevanja že od sprejema zakonodaje leta 2002. Na področju upravljanja migracij je bilo lani sprejetih več različnih strateških dokumentov. Ključna podlaga je poročilo Namenske skupine za Sredozemlje, ki je začrtalo pet sklopov ukrepov in aktivnosti, ki jih morajo EU in države članice izvesti v kratko- in srednjeročnem obdobju za izboljšanje situacije. Gre za ukrepe sodelovanja s tretjimi državami, regionalno zaščito, preselitev in okrepljene zakonite poti v Evropo, boj proti trgovini z ljudmi, tihotapljenju in organiziranemu kriminalu, okrepljeno varovanje mej ter pomoč in solidarnost z državami članicami, ki so izpostavljene velikemu migracijskemu pritisku.

 

Navkljub vsem ukrepom vse več priseljencev v EU prispe prek organiziranih potovanj. V zadnjem času se je spremenil način potovanj s tako imenovanimi ladjami brez posadk, ki se odpravijo na pot iz Turčije preko Sredozemskega morja na južne obale EU, predvsem Italije. Zaradi tega novega načina potovanj, zaradi katerega lahko ladje plujejo tudi v slabih vremenskih razmerah, bi se lahko nezakonite migracije prek Sredozemlja pojavljale skozi vse leto. Kot je ob tem dejal državni sekretar, je potreben sistemski pristop k obravnavanju problematike tihotapljenja in s tem povezovanje strokovnjakov, ki se v okviru različnih delovnih skupin ukvarjajo z reševanjem te problematike. Poleg tega je državni sekretar Šefic poudaril pomen dobrega sodelovanja med ključnima agencijama Europol in Frontex.
 
Ena od prednostnih nalog latvijskega predsedovanja Svetu EU je sodelovanje z državami Vzhodnega partnerstva. Tako je popoldanski del zasedanja namenjen skupnemu zasedanju ministrov za notranje zadeve in ministrov za pravosodje držav članic Evropske unije ter predstavnikov držav Vzhodnega partnerstva. Udeleženci razpravljajo o reformah na področju pravosodja.