Skoči na vsebino

NOVICA

Predstavitev raziskave o trgovini z ljudmi

Na Fakulteti za varnostne vede so danes predstavili rezultate raziskave z naslovom Analiza trgovine z ljudmi z namenom izkoriščanja delovne sile, trgovine z otroki, prisilnega beračenja in prisilnega izvrševanja kaznivih dejanj.

Raziskava je med drugim pokazala, da ima izkoriščanje delavcev migrantov v Sloveniji oziroma preko v Sloveniji registriranih podjetij pogosto vse značilnosti trgovine z ljudmi. Delodajalci pri tem zlorabljajo socialno ranljivost delavcev migrantov.


Mag. Sandi Čurin, nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi, je uvodoma poudaril, da je skladno s priporočili GRETE (skupine strokovnjakov Sveta Evrope) Vlada RS podprla izvedbo raziskave o nekaterih oblikah trgovine z ljudmi v Sloveniji. Rezultati raziskave in priporočila bodo podlaga za nadaljnje ukrepe in načrtovanje preventivnih aktivnosti. Eden od elementov učinkovitejšega preprečevanja in boja proti trgovini z ljudmi je namreč tudi odvračanje od povpraševanja po storitvah, ki jih izvajajo žrtve trgovine z ljudmi. K temu Slovenijo zavezuje tudi določba evropske direktive 36/2011/EU, ki državam nalaga, da »proučijo možnost sprejetja ukrepov, da se kot kaznivo dejanje obravnava uporaba storitev, ki so predmet izkoriščanja, če je znano, da je oseba žrtev trgovine z ljudmi«.

 

dr. Aleš Bučar Ručman s Fakultete za varnostne vede ugotavlja, da ranljivost delavcev migrantov izhaja iz njihove socialne ranljivosti in slabih socialnih razmer v izvornih državah. Delodajalci te razmere poznajo in jih izkoriščajo ob načrtnem novačenju delavcev. To poteka pogosto z zavajanjem in lažnimi obljubami. Položaj delavcev je pogosto tako brezupen, da so primorani  iskati pomoč pri nevladnih humanitarnih organizacijah. Takšno izkoriščanje je še toliko bolj perverzno in zavajajoče, saj je sodelovanje delavcev na prvi pogled prostovoljno. To seveda ne drži. Izkoriščevalskih razmer delavci ne prekinejo zaradi istih razlogov, zaradi katerih so v njih vstopili – tj. socialne odvisnosti od delodajalca. V nekaterih primerih jih ne upajo prekiniti tudi zaradi groženj, fizičnega nasilja in  spravljanja v dolžniška razmerja. Nekateri delavci v upanju na plačilo v prihodnosti verjamejo obljubam in vztrajajo v slabih pogojih. Po propadu velikih gradbenih podjetij pri nas, se je način viktimizacije delavcev migrantov spremenil. Pogosto viktimizirana kategorija so tuji napoteni delavci, ki jih v tujino (zlasti Nemčijo) napotujejo v Sloveniji registrirana podjetja. V načrtno viktimizacijo delavcev so vključena podjetja in podjetniki, katerih temeljni namen je izkoriščanje delavcev. Isti lastniki imajo sočasno ustanovljeno večje število podjetij, sproti ustanavljajo nova, po nekaj mesecih lastništva prenesejo na tuje državljane ali razglasijo stečaj. Delavci ob tem ostanejo brez denarja, ki so jim ga delodajalci dolžni. Poleg tega lahko tudi pri nas najdemo obliko trgovine z ljudmi, v kateri so žrtve prisiljene v izvajanje kaznivih dejanj in prisilno beračenje.

 

Dr. Danijela Frangež s Fakultete za varnostne vede pravi, da trgovina z otroki predstavlja kršitev otrokovih pravic ter otroku odvzame možnost, da doseže svoj polni potencial. Otroci so ranljivi predvsem zaradi neizkušenosti in naivnosti. Tudi v Sloveniji imamo primere, kjer so žrtve trgovine z ljudmi otroci oz. mladoletniki, vendar na policiji ne zaznavajo večjega števila mladoletnih žrtev trgovine z ljudmi. Zaznavajo pa prisotnost komaj polnoletnih oseb. Otroci so lahko žrtve spolnega izkoriščanja (spolne zlorabe otrok, spolno izkoriščanje otrok z namenom prostitucije, posnetki spolnih zlorab otrok, potovanja z namenom spolnega izkoriščanja otrok), ekonomskega izkoriščanja (izkoriščanje delovne sile, prisilno delo otrok, prisilno beračenje, prisilno izvrševanje kaznivih dejanj), prisilnih porok, trgovine s človeškimi organi ter nezakonitih posvojitev, ki so lahko povezane tudi z ugrabitvami otrok. Med načine novačenja otrok uvrščamo še prodajo otrok s strani družine, spletne klepetalnice in oglase na internetu.

 

Več informacij na spletni stranik UKOM.