Skoči na vsebino

NOVICA

Svet notranjih ministrov tudi o okrepljenem nadzoru na zunanjih mejah EU

Državni sekretar Boštjan Šefic se danes, 12. marca 2015, v Bruslju udeležuje zasedanja Sveta ministrov za pravosodje in notranje zadeve.

Ključna točka zasedanja je bil boj proti terorizmu. Predsedstvo je v dokumentu za razpravo izpostavilo štiri ključna področja, ki jih je identificiralo v sodelovanju z Evropsko komisijo in s koordinatorjem EU za boj proti terorizmu in na katerih bi lahko v naslednjih mesecih dosegli pomembne rezultate.

 

Prvi predlog je okrepljeni nadzor na zunanjih mejah Evropske unije. Kot je povedal Šefic, Slovenija še vedno meni, tako se je opredelila že januarja v Rigi, da bi morala sistematična kontrola oseb in potovalnih dokumentov temeljiti na skupnih kazalnikih tveganja. Slovensko zunanjo mejo letno prestopi več kot 55 milijonov potnikov, od tega je 45 milijonov državljanov EU, na katere bi se nanašal ukrep, ki ga predlaga predsedstvo. Sistematično preverjanje potovalnih dokumentov v praksi pomeni, da se na vstopu in izstopu preverja vsakega potnika, kar bi pomenilo podaljšanje čakalnih dob ob vsakodnevnem delu, medtem ko bi v času praznikov in poletne turistične sezone, ko je promet izrazito povečan, to pomenilo izjemne razmere pri prehodu zunanjih meja. Šefic je dejal še, da "smo v Sloveniji ob doslednem izvajanju obstoječega schengenskega pravnega reda v preteklih mesecih dosegli dobre rezultate in tako upravičili zaupanje ostalih držav članic, da to delo, ki si ga solidarno delimo, opravljamo dobro".

 

Predlogi predsedstva se nanašajo tudi na izboljšanje zmogljivosti za opozarjanje na vsebine na internetu, ki promovirajo terorizem ali ekstremizem, povečanje sodelovanja in izmenjave informacij v boju proti nezakoniti trgovini z orožjem ter okrepitev izmenjave informacij in operativnega sodelovanja. Slovenija se strinja s predlaganimi ukrepi in predvidenimi roki glede izmenjave informacij in spremljanja spornih vsebin na spletu ter s predlaganimi ukrepi za preprečevanje ilegalne trgovine z orožjem. "Pri orožju bi želeli opozoriti na regijo Zahodni Balkan in na konflikt v Ukrajini, kot dejavnik, ki bo zagotovo vplival na nezakonito trgovino s strelnim orožjem po umiritvi konflikta, na kar moramo biti pripravljeni tudi z ustrezno zakonodajo," je ob tem dejal Šefic. Ob koncu je državni sekretar predlagal Svetu, da bi dopolnili seznam predlaganih ukrepov, in sicer tako, da bi dodali aktivnosti za vzpostavitev oz. nadaljnji razvoj nacionalnih platform za osveščanje o radikalizaciji, ki predstavljajo visoko prioriteto, o tem pa bi lahko seznanili tudi odbor COSI.

 

Ob delovnem kosilu so ministri razpravljali o migracijskih pritiskih, predvsem o zaskrbljujočem stanju na Zahodnem Balkanu oziroma na Kosovu. "Ker gre za regijo, ki je za Slovenijo prioritetnega pomena, situacijo na Zahodnem Balkanu spremljamo še s toliko večjo pozornostjo," je povedal Šefic. "Celovit pristop, kot smo ga oblikovali v okviru Namenske skupine za Sredozemlje, je gotovo edini pravi korak k trajnim rešitvam, vendar pa se moramo zavedati, da situacije na Zahodnem Balkanu ne moremo enačiti s tisto v Sredozemlju," je opozoril Šefic in dodal, da gre v tem primeru za države, ki so na poti približevanja evropskim integracijam ali so že kandidatke za članstvo v EU, politične razmere v teh državah pa so drugačne od tistih, ki smo jim priča v državah severne Afrike. "EU je v državah zahodnega Balkana tako ali drugače že dalj časa prisotna, z njimi smo vzpostavili različne platforme in oblike sodelovanja, kot je na primer proces Brdo, ki so se izkazali za uspešne in v okviru katerih lahko učinkovito naslovimo tudi probleme, pred katere smo postavljeni trenutno – vse te mehanizme moramo le dobro povezati med sabo." Šefic je predstavil tudi pogled Slovenije na delovanje in vlogo Frontexa. Kot je dejal, večji proračun in pripravljenost držav članic, da zagotovijo svoje vire, tako tehnične kot kadrovske, odpirajo možnosti za okrepljene aktivnosti in nove naloge, ki bi jih Frontex lahko prevzemal.