Skoči na vsebino

NOVICA

Odgovor MNZ glede preiskave v prostorih Državnega zbora

Ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar je 18. marca 2015 predsedniku Državnega zbora dr. Milanu Brglezu posredovala pojasnila glede preiskave, ki jo je policija izvedla v prostorih Državnega zbora prejšnjo sredo, 11. marca 2015:

"Pristojnosti preiskovalcev Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) določa Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol) v 21. členu, iz katerega izhaja, da je ta enota ustanovljena za posebne primere odkrivanja in preiskovanja zahtevnih kaznivih dejanj, zlasti s področij gospodarstva, korupcije in organiziranega kriminala, v nadaljevanju pa 22. člen ZODPol določa, da generalni direktor policije, z internim aktom določi, katere preiskave sumov kaznivih dejanj, bo NPU prevzel. V internem aktu z dne 11. 6. 2013 je tako določeno, da NPU praviloma prevzame preiskavo sumov kaznivih dejanj med drugim pri pojavu oziroma prisotnosti sistemske korupcije v gospodarstvu ali javnem sektorju. Poudarjamo, da je bilo ob ustanovitvi NPU v takrat veljavnem Zakonu o policiji jasno določeno, da je NPU npr. pristojen za preiskavo sumov kaznivih dejanj ob domnevni vključenosti v kaznivo dejanje nosilcev javnih funkcij in direktorjev v javnem sektorju.

 

V konkretnem primeru je policija 11. 3. 2015, na podlagi pisne odredbe preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani, opravila več preiskav stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov, med drugim tudi preiskavo pisarn v Državnem zboru RS, na naslovu Šubičeva ulica št. 4, Ljubljana, ki jih uporablja Alenka Bratušek.

 

Policisti so preiskavo dejansko opravili v skladu z izdano pisno odredbo sodišča, in sicer v prostorih Državnega zbora, v pisarni, ki jo uporablja samo Alenka Bratušek in preiskavo police v omari, ki se nahaja v drugi pisarni, ki jo prav tako uporablja Alenka Bratušek, pri preiskavi slednje je bil med drugimi navzoč tudi Jani Möderndorfer, vodja poslanske skupine Zavezništva Alenke Bratušek (ZaAB).

 

Z izvedbo hišne preiskave ni bilo moteno delovanje Državnega zbora, saj so preiskovalci posegli v opravljanje dela le v dveh omenjenih pisarnah. Preiskavo so opravili v prisotnosti uporabnikov obeh pisarn, ki pa na potek preiskave oziroma na morebitno motenje njihovega dela niso podali nobenih ugovorov.

 

Ena od nalog policije, določena v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), je odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj, postopek pa ureja Zakon o kazenskem postopku. Policija ima za izvajanje teh nalog na voljo določena operativno taktična in preiskovalna dejanja, med drugim tudi opravljanje hišne preiskave – pri tem prostori Državnega zbora niso izvzeti.

 

Hišno preiskavo, razen v nujnih primerih, odredi sodišče s pisno odredbo in sicer, če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje in je verjetno, da bo mogoče pri preiskavi odkriti sledove kaznivega dejanja ali predmete, ki so pomembni za kazenski postopek. Za hišno preiskavo zakon predvideva torej višji dokazni standard in s tem tudi višjo stopnjo verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, kot za začetek predkazenskega postopka (ko policija prične izvajati svoje aktivnosti in naloge). Policisti so pri izvedbi hišne preiskave upoštevali vse z zakonom predpisane formalne pogoje in zahteve ter določena taktična pravila, ki jih zahtevajo načela kriminalistične taktike in metodike. V času izvajanja hišnih preiskav, policija ni odvzela prostosti oziroma pridržala nobene osebe.

 

V konkretnem primeru, kot že omenjeno, je policija opravljala svoje naloge na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika, ob stalnem usmerjanju pristojnega državnega tožilca. Naloga in dolžnost državnega tožilca je namreč po 45. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP), tudi odkrivanje kaznivih dejanj in izsleditev storilcev ter usmerjanje policije v predkazenskem postopku. In tako je bilo tudi v konkretnem primeru. Na ta način sta tako preiskovalni sodnik, kot državni tožilec že pred samim preiskovalnim dejanjem izvajala t.i. sodni nadzor in nadzor državnega tožilca v fazi predkazenskega postopka. Tako je imelo sodišče dolžnost, da je preverilo razloge za izdajo odredbe za konkretni policijski poseg v ustavno zagotovljene pravice.

 

Pravila o hišnem redu v Državnem zboru v 14. členu določajo prepoved vnosa strelnega in drugega orožja, vendar se ta določba nanaša na zaposlene in obiskovalce. Policisti v konkretnem primeru niso imeli statusa obiskovalca, temveč so po ZODPol opravljali naloge policije in imeli pravico in dolžnost izvrševati policijska pooblastila. Tako ZNPPol v 20. členu določa, da imajo policisti pravico in dolžnost imeti in nositi orožje, strelivo ter druga prisilna sredstva skladno s podzakonskim predpisom, ki ga izda minister. To pravico imajo vedno in povsod, kjer izvajajo svoje naloge.

 

Glede imunitete državnih funkcionarjev (poslancev…) ZNPPol v 30. členu določa, da v kolikor je storilec kaznivega dejanja oseba, ki po ustavi ali zakonu uživa imuniteto in se nanjo sklicuje, mora policija storiti vse potrebno, da se zberejo potrebni podatki in zavarujejo dokazi. Pri tem smejo policisti uporabiti vsa policijska pooblastila. Pri tem poudarjamo, da policija seveda ni posegla v postopek v zvezi z imuniteto, saj Zakon o poslancih v 22. členu določa t.i. procesno imuniteto, ki preprečuje pripor ali uvedbo kazenskega postopka brez predhodnega dovoljenja Državnega zbora. Pri tem poudarjamo, da izvedba hišne preiskave ne pomeni uvedbe oziroma začetka kazenskega postopka.

 

Glede na namen oziroma cilj izvedbe hišne preiskave policija skladno s taktiko in metodiko dela o načrtovanih izvedbah hišnih preiskav nikogar predhodno ne obvešča. V skladu z določili četrtega odstavka 216. člena ZKP sta bila pred začetkom preiskave prostorov v Državnem zboru, ki jih uporablja Alenka Bratušek, obveščena dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora in Uršula Tavčar Zore, generalna sekretarka Državnega zbora. V imenu predstojnika Državnega zbora in po njegovem pooblastilu je bil pri preiskavi navzoč Štefan Koren, podsekretar v Uradu generalne sekretarke Državnega zbora.

 

Generalni direktor policije Marjan Fank me je o hišnih preiskavah zaradi suma zlorabe uradnega položaja nekdanje predsednice vlade Alenke Bratušek obvestil 11. 3. 2015, in sicer potem, ko je Policija hišne preiskave že opravljala.

 

Generalni direktor policije ali oseba, ki jo za to pooblasti, je namreč skladno z 12. členom ZODPol dolžan takoj obvestiti ministra o dogodkih, ki so pomembni za varnost države ali varovanih oseb in objektov, o dogodkih, v katerih je več oseb izgubilo življenje ali je nastala večja materialna škoda, o dogodkih, v katerih je zaradi opravljanja nalog policije ena ali več oseb izgubila življenje, in o drugih dogodkih z delovnega področja policije, ki imajo oziroma bi lahko imeli večji odziv v javnosti. Podrobneje je obveščanje urejeno v 6. členu Pravilnika o usmerjanju in nadzoru policije, ki v prvem odstavku primeroma našteva varnostno pomembne dogodke (med njimi tudi kazniva dejanje funkcionarjev najvišjih državnih organov ali poskusi teh kaznivih dejanj).

 

Vsebina obveščanja mora biti osredotočena na dogodek in stanje zadeve, brez operativnih podatkov o policijski preiskavi. Obveščanje se opravi brez nepotrebnega odlašanja in z uporabo razpoložljivih komunikacijskih sredstev (osebno, ustno po telefonu, z e- pošto, kratkimi mobilnimi sporočili...)."