Skoči na vsebino

NOVICA

Vlada sprejela Kontingentni načrt ob povečanem številu prosilcev za mednarodno zaščito

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji obravnavala tudi nekatere točke Ministrstva za notranje zadeve.

Vlada RS je na današnji seji sprejela Kontingentni načrt Republike Slovenije za zagotovitev nastanitve in oskrbe pri povečanem številu prosilcev za mednarodno zaščito.

 

Kontingentni načrt je preventivni akcijski načrt države, kako se odzvati v primeru povečanega in nenadnega porasta (spontanega prihoda) prosilcev za mednarodno zaščito v Republiko Slovenijo. Da bi se pripravile na morebitno povečanje prihoda prosilcev, je večina držav članic EU že pripravila ali pa je v fazi priprave takega načrta. Kontingentni načrt se ne navezuje na t. i. sprejem beguncev po kvotah. Iz prakse držav članic EU izhaja, da se najprej uporabijo zmogljivosti nastanitvenih kapacitet pristojnih migracijskih organov, sledi uporaba zmogljivosti drugih organov državne uprave, kot skrajni ukrep pa se uporabi zunanje zmogljivosti (zasebna nastanitev, hoteli, nastanitvene kapacitete civilne zaščite).

 

Verjetnost neposrednega prihoda večjega števila prosilcev za mednarodno zaščito v Republiko Slovenijo ni izključena. Število beguncev v EU od leta 2006 (200.000 prošenj) narašča. Leta 2011 je EU zabeležila 300.000 prošenj za mednarodno zaščito, lani je število prekoračilo 600.000. V obdobju januar–marec 2015 na ravni EU beležimo že 185.000 prošenj; ob takšnem trendu lahko predvidevamo, da bo v letu 2015 v EU zabeleženih 740.000 prošenj.

 

V Sloveniji je mogoč postopen prihod večjega števila prosilcev preko meje z Republiko Hrvaško, ki potujejo po kopenskih poteh preko držav s področja Balkana, še posebej v primeru, da bo absorpcijska sposobnost najbolj izpostavljenih držav, predvsem Italije, Grčije, Bolgarije, Madžarske in Romunije, izčrpana. Takrat bo Republika Slovenija bolj obremenjena s t. i. pritiskom sekundarnih migracij znotraj EU, ki bo nenadzorovan. Namera Madžarske o gradnji zidu na meji s Srbijo (95 % prosilcev na Madžarsko vstopi preko meje s Srbijo) bi lahko hitro imela za posledico preusmeritev migracijskih poti preko Hrvaške v Slovenijo.

 

K pripravi kontingentnega načrta nas med drugim spodbujajo in zavezujejo priporočila EK k njegovi nadgraditvi, Dublinska uredba EU, št. 604/2013 z dne 26. 6. 2013 in Zakon o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB2, Odl. US št. 98/11, 83/12, Odl. US št. 47/13, 111/13 in Odl. US: 114/13), ki določa pravico prosilcev do osnovne oskrbe v primeru nastanitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi, kar poleg nastanitve zajema tudi prehrano, obleko in obutev ter higienske potrebščine. Te in ostale pravice so lahko ob večjem prihodu prosilcev zagotovljene le, če bo Slovenija  na tak prihod ustrezno pripravljena in bo sposobna hitro in učinkovito reagirati ob izredni situaciji, kakršna bi lahko nastala ob nenadnem povečanem prihodu prosilcev.

 

V predlogu kontingentnega načrta so dogovorjeni scenariji in cilji, opredeljeni vsi potrebni ukrepi in organi ter vzpostavljeni sistemi možnega odzivanja na novo nastalo izredno situacijo. Ukrepi in udeležba organov je opredeljena glede na različen obseg povečanja števila prosilcev.

 

*****

 

Vlada RS se je na današnji seji skladno s 6. členom Kolektivne pogodbe za policiste opredelila do predloga Policijskega sindikata Slovenije o dopolnitvi 22.č člena Kolektivne pogodbe za policiste. Sklenila je, da ne sprejema pogajanj o predlagani dopolnitvi Kolektivne pogodbe za policiste.

 

Policijski sindikat Slovenije je 14. 5. 2015 predložil predlog za začetek pogajanj o dopolnitvi Kolektivne pogodbe za policiste (Uradni list RS, št. 41/12, 97/12 in 41/14; KPP), in sicer 22.č člena, ki opredeljuje karierni sistem v policiji. Ta navaja okvirno splošno opredelitev kariernega sistema v policiji in z njim povezano splošnost določenih pravic policistom.

 

Pri tem poudarjamo, da so policisti na podlagi Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF; ZJU) upravičeni do načrtovanja in izgradnje kariere skladno z navedenim zakonom in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi akti. 22. člen ZJU tudi določa, da se lahko posamezna vprašanja za sodno osebje in osebje državnih tožilstev, državnega pravobranilstva, za diplomate, poklicne pripadnike Slovenske vojske, javne uslužbence na področju obrambe ter zaščite in reševanja, policiste, inšpektorje, delavce v davčni in v carinski službi ter službi za izvrševanje kazenskih sankcij, pooblaščene uradne osebe v obveščevalnih in varnostnih službah in druge uradne osebe s posebnimi pooblastili z zakonom drugače urejena, kot so urejena v tem zakonu, če je to potrebno zaradi specifične narave njihovih nalog oziroma za izvrševanje posebnih dolžnosti in pooblastil.

 

Glede na navedeno, bo v okviru sprememb in dopolnitev Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji opredeljena zakonska podlaga za določitev kariernega sistema v policiji.


Poleg tega je treba upoštevati tudi drugi odstavek 3. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06 in 45/08 – ZArbit), ki določa, da lahko Kolektivna pogodba v normativnem delu vsebuje določbe, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, med trajanjem delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, plačilo za delo, ter drugi osebni prejemki in povračila v zvezi z delom, varnost in zdravje pri delu ali druge pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerij med delodajalci in delavci, ter zagotavljanje pogojev za delovanje sindikata pri delodajalcu. Navedena določba zakona o kolektivnih pogodbah torej določa, da je predmet urejanja v kolektivnih pogodbah vezan na varstvo pravic zaposlenih in izpolnjevanje obveznosti delodajalcev. Ker karierni sistemi kot organizacijske strukture obsegajo celoto pravil in postopkov, ki opredeljujejo pogoje za izgradnjo kariere, sam karierni sistem ne more biti pravica iz delovnopravnega razmerja, ker ima vlogo organizacijsko-sistemskega temelja za določanje pravic po tako imenovanem načelu kariere, ki je povezana z napredovanjem (29. člen ZJU).

 

Urejanje vseh predlaganih vsebin, kot na primer ugotavljanje nesposobnosti in vrednotenje dela, glede na sedaj veljavno sistemsko ureditev navedenih področij, ne more biti vsebina KPP. Glede predloga PSS, da bi bilo treba hkrati s kariernim sistemom urediti tudi plače policistov, zaradi česar PSS predlaga, da se v KPP vključijo podrobnejše določbe, ki bodo celovito urejale tudi plače policistov, vlada pojasnjuje, da je na seji 17. 6. 2015 sprejela izhodišča za pogajanja z vsemi reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o izboljšavah plačnega sistema javnega sektorja. Navedena izhodišča so bila predstavljena reprezentativnim sindikatom javnega sektorja 23. 6. 2015 in poleg poudarkov v smeri deregulacije plačnega sistema, večje fleksibilnosti določanja plače na individualni ravni v odvisnosti od rezultatov dela in omejevanja avtomatizmov pri določanju plače, vključujejo tudi izhodišče glede vrednotenja delovnih mest s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, torej tudi delovnih mest policistov. V točki 3.2 navedenih izhodišč, ki jih je prejel tudi PSS, je predvideno, da se izvede pregled ustreznosti vrednotenja pooblaščenih uradnih oseb in prouči možnost uvrščanja teh delovnih mest v posebni kolektivni pogodbi ali uredbi. V predstavljenih izhodiščih se je vlada zavzela za enoten plačni sistem za vse proračunske uporabnike, pri čemer se v večji meri prilagodijo pravila delovanja plačnega sistema specifiki posamezne dejavnosti oziroma poklica. Dinamiko in način pogajanj o navedenih izhodiščih, vključno z vprašanjem morebitnega urejanja plač pooblaščenih uradnih oseb v posebni kolektivni pogodbi, je po mnenju vlade najprej treba obravnavati na centralni ravni, torej na ravni pogajalske komisije, ki jo sestavljata vladna in sindikalna stran, v katero so vključeni vsi reprezentativni sindikati javnega sektorja.    

 

Glede na navedeno je Vlada RS sprejela sklep, da predloga za začetek pogajanj o dopolnitvi Kolektivne pogodbe za policiste ne sprejme.

 

*****

 

Poleg tega je Vlada RS:
- sprejela besedilo dodatka k Pogodbi o plačilu nadomestila za obratovalne stroške na mejnih prehodih med Slovenijo in Hrvaško,

- dala soglasje k prevzemanju obveznosti po pogodbi o finančnem najemu in dobavi mobilnih naprav za delovno mesto e-policist,

- dala soglasje k objavi obvestila o naročilu oziroma k posredovanju povabila k oddaji ponudb za  izvajanje storitvene podpore za sistem TETRA.