Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Na izrednem zasedanju ministrov Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve dosegli dogovor o razdelitvi 54.760 ljudi po državah članicah v projektih prerazporeditve in trajne preselitve

Državni sekretar Andrej Špenga se je danes, 20. julija 2015, udeležil izrednega zasedanja ministrov Sveta EU za notranje zadeve v Bruslju.

Tokratno zasedanje je bilo namenjeno izključno problematiki migracij, cilj pa oblikovanje dokončnega dogovora o sprejemu oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, iz Grčije in Italije (projekt prerazporeditve) ter iz tretjih držav (projekt trajne preselitve). Ministri so dosegli dogovor o porazdelitvi 54.760 oseb, od tega 32.256  oseb v projektu prerazporeditve in 22.504 oseb v okviru projekta trajne preselitve. To je bil dogovor o t. i. konkretnem prvem koraku, hkrati pa je bilo dogovorjeno, da  bo v kratkem dosežen dogovor o ključu prenosa presežka na strani trajne preselitve na prerazporeditev in da se bo Svet vrnil k temu vprašanju pred koncem leta in dosegel dogovor o zapolnitvi manjkajočih mest. Gre torej za postopno realizacijo dogovora na Evropskem svetu in s tem sta se strinjali tudi Italija in Grčija

 

Kot je povedal državni sekretar Špenga, je Slovenija vseskozi zagovarjala stališče, da želi delovati solidarno: "Ob tem smo poudarjali, da moramo biti odgovorni tako do svojih državljanov, kakor tudi do drugih držav članic in sprejeti na svoje ozemlje toliko ljudi, kolikor smo jih v določenem času sposobni oskrbeti in jim nuditi pomoč." Slovenija je na današnjem zasedanju ponudila, da bo v dveh letih skupaj sprejela 250 oseb, od tega 230 v okviru prerazporeditve iz Italije in Grčije in 20 v okviru projekta trajne preselitve. Kot je v izjavi za javnost po zaključku zasedanja pojasnil Špenga, na Ministrstvu za notranje zadeve pripravljamo načrt za nastanitev in oskrbo teh oseb ob prihodu v Slovenijo: "Ko bodo dogovori na ravni EU dokončno potrjeni in bodo znane tudi vse podrobnosti, bomo javnost natančno seznanili, kako bo sprejem teh oseb potekal v praksi".

 

Slovenija je v pogajanjih vseskozi izpostavljala tudi vidik varnosti. Država namreč mora vedeti, koga sprejema na svoje ozemlje in mora imeti na voljo tudi možnost, da zaradi potencialnega ogrožanja notranje varnosti sprejem nevarnih oseb zavrne.  Pomisleki Slovenije, ki so se jim pridružile tudi nekatere druge države članice (Nemčija, Češka, Slovaška, Nizozemska), so bili upoštevani.

 

Hkrati je državni sekretar na zasedanju povedal, da Slovenija pozdravlja finančno podporo projektoma, a hkrati poudaril, da smo podprli izjavo Portugalske, ki v deklaraciji izpostavlja vprašanje načina financiranja.

 

Obenem so ministri razpravljali tudi o nekaterih dodatnih elementih odziva na problematiko migracij v Sredozemlju - oblikovanju t. i. hotspots v državah članicah na zunanji meji, ki so pod velikim migracijskim pritiskom (v prvi fazi sta to Italija in Grčija), in dogovor o uvrstitvi držav Zahodnega Balkana na sezname varnih tretjih držav, ki jih imajo države članice. Oba predloga je podprla tudi Slovenija, pri slednjem je državni sekretar Špenga poudaril, da gre za prvi konkretni korak h končnemu oblikovanju skupnega evropskega azilnega sistema, saj bomo s tem poenotili izvajanje pomembnega elementa azilnega postopka v praksah držav članic.

 

Seznanili so se tudi z načrti Evropske komisije o okrepitvi politike vračanja in s pripravami na vrh EU - Afrika, ki bo potekal novembra letos v Valeti na Malti.

 

Izjava za javnost državnega sekretarja Andreja Špenge (.mp3)