Skoči na vsebino

NOVICA

Ministrica očitke predlagateljev interpelacije v celoti zavrača

Vlada Republike Slovenije se je na današnji redni seji seznanila z odgovorom na interpelacijo o delu in odgovornosti, ki je bila vložena zoper ministrico za notranje zadeve mag. Vesno Györkös Žnidar, in podprla odgovor ministrice.

Skupina poslank in poslancev Državnega zbora Republike Slovenije, s prvopodpisanim Jožetom Tankom, je  24. 6. 2015 vložila interpelacijo zoper ministrico za notranje zadeve mag. Vesno Györkös Žnidar zaradi postopka policije z nekdanjim kosovskim premierjem Ramushem Haradinajem, ki je bil izveden 17. 6. 2015.

 

Ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar očitke predlagateljev interpelacije v celoti in popolnoma zavrača, saj temeljijo na nerazumevanju temeljev državnopravne ureditve oziroma argumentaciji, ki ruši temeljne postulate delovanja sistema nacionalne varnosti. Slednja je ne le nepogrešljiv gradnik slovenske državnosti in samostojnosti, ampak tudi temelj suverenega in nemotenega delovanja države v smeri zagotavljanja varnega okolja za njen razvoj, vključno v gospodarskem, finančnem, političnem, kulturnem, sociološkem in mednarodnem smislu.

 

Policija je zakonito in strokovno opravila svoje delo, ko je osebo pod veljavnim mednarodnim razpisom iskanja privedla v nadaljnji postopek pristojnim pravosodnim organom v odločanje. Zato se vsebina interpelacije manifestira najmanj kot nerazumevanje zakonitega dela policije kot organa v sestavi, ki v fazi izvajanja mednarodnih tiralic izvede samo privedbo pred pristojni pravosodni organ, ki nato v celoti prevzame vodenje postopka, na kar kot ministrica za notranje zadeve v izogib moralnemu hazardu ne more in niti ne sme nikakor vplivati. Odločitev, ali izvesti  aktivnosti glede razpisa mednarodnega iskanja oziroma ali bo v končni fazi dejansko prišlo do izročitve osebe, je popolnoma v diskreciji vsake posamezne države, in sicer pravosodnih organov in ne policije ali Ministrstva za notranje zadeve. Policija in MNZ nimata pristojnosti odločanja oziroma ocenjevanja veljavnosti in upravičenosti odločitve o razpisu mednarodne tiralice pravosodnih organov zoper določeno osebo, ki je bila pred (mednarodnim) sodiščem oproščena obtožbe o storitvi kaznivega dejanja. Odločitev o tem je izključno v pristojnosti pravosodja, zato policija ali MNZ pri tem nimata nikakršne možnosti odločanja. Profesionalno, visoko strokovno in predvsem popolnoma avtonomno ravnanje policije, brez kakršnegakoli sledu politične diskrecije, zgolj potrjujejo nujno apolitično naravo policijskega postopanja. Zavedanje vitalnega pomena operativne avtonomnosti policije je bilo nenazadnje tudi eno izmed ključnih izhodišč mag. Vesne Györkös Žnidar ob prevzemu njene ministrske funkcije, kar dosledno izpolnjuje in zato interpelacijo v celoti ocenjuje kot neutemeljeno in povsem nesmiselno.

 

Zgolj veljavni diplomatski potni list ne pomeni avtomatično priznanja osebne nedotakljivosti osebe. Posebej pa je treba poudariti, da se Ramush Haradinaj v policijskem postopku in na kasnejšem naroku pred preiskovalno sodnico na poseben status ni skliceval.

 

Slovenska policija je kot ena prvih aprila 2009 izvedla popolno integracijo podatkovnih baz INTERPOLA v nacionalni policijski sistem in s tem policistom omogočila neposreden dostop do podatkov iz globalnih podatkovnih baz. To praktično pomeni, da lahko vsak slovenski policist takoj ugotovi, ali v kateri od 190 držav članic INTERPOLA zoper določeno osebo obstaja mednarodni razpis iskanja, ali je oseba operativno zanimiva in je bila že predmet mednarodnega policijskega sodelovanja, ali je vozilo zabeleženo kot ukradeno in ali je potovalni dokument zabeležen kot ukraden ali izgubljen.

 

Sistem istočasnega preverjanja podatkov v nacionalnem policijskem sistemu SIS II in podatkovnih bazah INTERPOLA je bil prepoznan kot dobra rešitev, kar med drugim priznava tudi strokovna javnost. Tako tudi INTERPOL v članku iz leta 2009 navaja, da integracija podatkovnih baz organizacije v nacionalni policijski sistem v Sloveniji poudarja veliko zavezanost in pomembnost, ki jo vlada naše države namenja zaščiti svojih meja in državljanov pred teroristi in drugimi kriminalci ter pošilja močno sporočilo globalni kriminalni skupnosti, da so možnosti njihove identifikacije in priprtja v Sloveniji zelo velike. Prav tako je bilo poudarjeno, da je Slovenija s podelitvijo dostopa do podatkovnih baz INTERPOLA policistom na terenu pomembno povečala svojo nacionalno varnost ter varnost svojih državljanov in obiskovalcev. Tudi generalni sekretar organizacije Ronald K. Noble je ob obisku pri takratnem generalnem direktorju policije Janku Goršku slednjemu sporočil, da integracija podatkovnih baz INTERPOLA v nacionalni policijski sistem predstavlja model za policijske službe po vsem svetu, kateremu bodo lahko sledile.

 

Ministrica za notranje zadeve je prepričana, da se zaradi korektnega in predvsem zakonitega, strokovnega in transparentnega postopka policije v konkretnem primeru ugled Slovenije ni zmanjšal. Prav nasprotno, okrepilo se je zaupanje članic INTERPOLA v učinkovitost dela slovenske policije in izpolnjevanje zavez Slovenije pri varovanju schengenske meje.