Skoči na vsebino

NOVICA

Šefic: Problem migracij obravnavamo kot veliko humanitarno krizo, s katero se soočamo v Evropi

Na današnji izjavi za javnost je državni sekretar Boštjan Šefic predstavil aktivnosti in ukrepe ob morebitnem prihodu večjega števila beguncev v Slovenijo.

Kot je povedal državni sekretar Šefic, se situacija v naši okolici glede migracij v zadnjih tednih bistveno poslabšuje. Migranti prihajajo v Evropo po različnih poteh, ena najbolj izpostavljenih do sedaj je bila sredozemska pot. Vendar je z vidika Slovenije ključna predvsem zahodno-balkanska pot (od Grčije, prek Makedonije in Srbije na Madžarsko). Države, ki se na tej poti nahajajo, se s tem velikim humanitarnim izzivom soočajo vsaka na svoj način. Madžarska gradi ograjo na meji z Republiko Srbijo. Kar 95 % vseh migrantov, ki potuje po zahodno-balkanski poti, nadaljuje pot preko Madžarske v Zahodno Evropo: "To je element, na podlagi katerega ocenjujemo, da je tveganje za prihod večjega števila migrantov iz Republike Hrvaške v Republiko Slovenijo v naslednjem obdobju bistveno večje, kot je bilo še pred nedavnim."

 

Slovenija v tem trenutku še ni pod pritiskom teh migracij. Po podatkih Generalne policijske uprave se na današnji dan v Centru za tujce nahaja 18 oseb (v povprečju od 20 do 25 oseb na teden), v Azilnem domu v Ljubljani pa imamo na današnji dan 66 prosilcev za mednarodno zaščito, kar je v okviru povprečne zasedenosti iz preteklih obdobij.

 

Slovenija obravnava problem migracij kot veliko humanitarno krizo, s katero se soočamo v Evropi. Nikoli nismo in tudi sedaj ne kriminaliziramo beguncev, ki bežijo oziroma se umikajo iz nevarnih območij. Vendar moramo istočasno opozoriti tudi na morebitne zlorabe teh ljudi. Kot je povedal državni sekretar Šefic, mednarodno organizirane kriminalne strukture izrabljajo to veliko humanitarno krizo: "Na te okoliščine moramo opozoriti." Slovenija je od nastanka te krize večkrat opozorila, tudi na mednarodnih forumih, da je treba begunsko krizo v prvi vrsti reševati pri izvoru. To stališče vedno bolj prihaja v ospredje tudi v drugih državah.

 

Tudi na Ministrstvu za notranje zadeve se ves ta mandat intenzivno ukvarjamo z vprašanjem migracij. Na to problematiko smo opozorili tako v okviru EU, na bilateralni ravni, na ravni srečanj šefov policij ... saj želimo opozoriti na ta problem in se nanj ustrezno odzivati. S tem redno seznanjamo ključne akterje v državi – Državni zbor, Vlado, Sekretariat Sveta za nacionalno varnost. Vse z namenom, da se čim bolje pripravimo na morebiten prihod večjega števila beguncev v Slovenijo.

 

Zato je julija letos Vlada sprejela Kontingentni načrt Republike Slovenije za zagotovitev nastanitve in oskrbe pri povečanem številu prosilcev za mednarodno zaščito. Vlada je MNZ naložila, da jo redno seznanja s situacijo in potekom priprav oziroma operacionalizacijo načrta. Obenem je zavezala vse resorje, da aktivno sodelujejo v operacionalizaciji in po potrebi pri morebitni realizaciji načrta.

 

Kontingentni načrt je preventivne narave, v katerem so vnaprej opredeljene aktivnosti, scenariji, cilji in ukrepi v primeru njegovega aktiviranja. Predvideva tri ključne faze:
1. faza do 280 oseb: v celoti jo lahko obvladuje MNZ z obstoječimi kapacitetami in nekaterimi manjšimi reorganizacijami in okrepitvami,
2. faza od 280 do 500 oseb: ko znotraj MNZ ustanovimo posebno koordinativno skupino in aktiviramo nekatere potenciale, ki jih lahko MNZ zagotovi sam,
3. faza nad 500 oseb: v tem primeru se oblikuje posebna medresorska delovna skupina, ki vodi vse aktivnosti, povezane z izvrševanjem načrta. V primeru resnično velikega prihoda migrantov se lahko ob soglasju Vlade sprostijo tudi državne rezerve.

 

Število migrantov ni omejen s številko 900, kot je bilo v zadnjih dneh izpostavljeno. "To število je na nek način neomejeno," je poudaril državni sekretar Šefic. Ta številka, ki je v načrtu omenjena, je bila predstavljena kot simulacija stroškov oziroma prikaz rasti stroškov, ki v tem primeru nastanejo. Zavedamo se namreč, da je morebitno število migrantov lahko bistveno večje in temu primerno se tudi pripravljamo.

 

V tretji fazi bomo morali uporabiti vse kapacitete, s katerimi razpolagajo državni organi. Če bi jih zapolnili, bi morali aktivirati še nekatere druge, tudi zasebne kapacitete. V aktivnosti bomo vključili tudi druge institucije, lokalne skupnosti in nevladne organizacije.
Trenutno izvajamo operacionalizacijo načrta. Tako potekajo sestanki s predstavniki različnih ministrstev, načrtujemo sestanke z nevladnimi organizacijami na operativni ravni, konec teden bo med drugim sklican sestanek z nevladnimi in humanitarnimi organizacijami. O tej problematiki bodo predvidoma govorili tudi na petkovi seji Vlade.

 

Načrt ves čas nadgrajujemo na podlagi informacij, ki jih imamo in jih pridobivamo prek policijskih atašejev, diplomatske mreže, mednarodnega sodelovanja, Evropske komisije in drugih evropskih inštitucij. Operativne priprave na morebitno aktiviranje načrta potekajo zelo intenzivno. Sprejeli smo že nekatere sklepe glede kadrov, vključevanja različnih strokovnjakov in priprave morebitnih potreb po dodatnih finančnih sredstvih.

 

Načrt bomo, če bo to potrebno, aktivirali postopno, po fazah. V primeru prihoda velikega števila migrantov bomo kapacitete uporabili postopno in skladno s potrebami.

 

Ta trenutek je nemogoče natančno napovedati, kdaj, kje in koliko migrantov bo prišlo v Slovenijo. To je odvisno od mnogih dejavnikov. Nenazadnje pa je na tej poti tudi Republika Hrvaška, ki se prav tako intenzivno pripravlja na morebiten prihod migrantov.

 

Zaenkrat vse aktivnosti potekajo po načrtih. Ko bi prišlo do aktiviranja načrta, bomo tudi ustrezno pripravljeni. "Poudarjamo, da imajo tudi najbolje organizirane države ob takšnih številkah, ki smo jim priča v tem trenutku, težave, in da vseh okoliščin in dejavnikov preprosto ni mogoče vnaprej predvideti," je zaključil državni sekretar Boštjan Šefic.

 

Zvočni posnetek izjave državnega sekretarja Boštjana Šefica (.mp3)

 

Vprašanja in odgovori (.mp3)