Skoči na vsebino

NOVICA

Na Brdu pri Kranju o boljšem operativnem sodelovanju in učinkovitejšemu upravljanju toka migrantov

Na pobudo ministrice za notranje zadeve mag. Vesne Györkös Žnidar je danes, 17. novembra 2015, na Brdu pri Kranju potekalo delovno srečanje s predstavniki ministrstev za notranje zadeve nekaterih držav na t. i. zahodno-balkanski migracijski poti. Vabljene so bile Grčija, Makedonija, Srbija in Hrvaška, slednja se povabilu žal ni odzvala.

"Vesela sem, da so se mojemu povabilu odzvali predstavniki, ki v okviru svojih resorjev vodijo aktivnosti, povezane z migracijskimi tokovi," je v izjavi za javnost poudarila ministrica. Namen današnjega sestanka je bil namreč prav dogovor o boljšem operativnem sodelovanju in s tem učinkovitejšemu upravljanju toka migrantov, ki prehajajo posamezne države na poti proti ciljnim državam.

 

Udeleženci so izmenjali informacije o trenutnem stanju v posamezni državi, postopkih, ki jih posamezna država izvaja, o poteku implementacije zavez, sprejetih na srečanju predsednikov vlad v Bruslju 25. oktobra 2015, in izkušnjah glede tega. Ugotovili so, da se mora ne glede na napore EU vsaka država na zahodno-balkanski poti - ne glede na to, ali je članica EU ali ne - sama soočiti z vsakdanjimi izzivi. "To vodi k parcialnim rešitvam, kar ni dobro. Sodelovanje se mora izboljšati, s tem smo se strinjali vsi prisotni," je poudarila ministrica. Za boljši nadzor nad osebami, ki vstopajo, je treba vzpostaviti enotne metode identifikacije oziroma registracije v vseh državah na zahodno-balkanski poti in te podatke izmenjevati med seboj. Strinjali so se, da je za dolgoročno rešitev ključno sodelovanje s Turčijo in učinkovito vračanje, "upravljanje migrantskega toka po tem, ko zapusti turško ozemlje, je izjemno težavno, če ne skoraj nemogoče," je povedala ministrica.

 

Posebno pozornost so namenili vprašanju kapacitet. Gre za eno od zavez s t. i. mini vrha v Bruslju, pomembno pa je tako zaradi zaščite migrantov glede na prihajajoče obdobje kot tudi zaradi sposobnosti ustavljanja oziroma upravljanja toka migrantov. Ob tem so udeleženci izpostavili problem financiranja dogovorjenih ukrepov, zlasti teh dodatnih kapacitet: "Evropsko komisijo bomo pozvali, da okrepi svoje aktivnosti pri tem, zlasti še v državah, ki niso članice EU," je izpostavila ministrica.

 

Dotaknili so se tudi nekaterih konkretnih ukrepov in aktivnostih, s katerimi bi zagotovili boljše upravljanje toka migrantov. Osnovni cilj mora biti zmanjšanje prihoda v EU, zato je potrebno podpreti prizadevanja EU za dogovor s Turčijo in prizadevanja Grčije, ki je glavna vstopna točka.

 

Dogovorili so se za izboljšanje koordinacije, vključno z izmenjavo pravih in relevantnih številk, podatkov o osebah, ki prehajajo naše meje, in o zasedenosti kapacitet. "Omenjena je bila enotna baza podatkov, o čemer je vredno razmisliti. To nam bo omogočilo boljše načrtovanje sprejema in nadaljnjih postopkov v naslednjih državah," je poudarila ministrica.
 
Udeleženci so se strinjali, da moramo začeti z upočasnjevanjem toka, da bi s tem preprečili preobremenitev držav, kar bi imelo negativne posledice za vse. Pogoj za to je povečanje kapacitet.

 

Govorili so tudi o zadnjih dogodkih v Parizu, v katerih naj bi bil domnevno udeležen tudi Sirec, ki je v EU prišel prek t. i. zahodno-balkanske poti. Dejstvo, da smo lahko v zelo kratkem času rekonstruirali njegov prihod v EU, kaže na koristnost registracije migrantov, ki potujejo skozi naše države. "Vendar pa samo registracija ni dovolj, zato smo na sestanku izmenjali tudi naše poglede na možnost okrepitve identifikacije varnostno problematičnih oseb in o načinih za okrepitev sodelovanja z npr. izmenjavo podatkov o osebah, ki prehajajo naše meje," je dejala ministrica.

 

Na koncu so se dogovorili, da bo današnjemu sestanku v kratkem sledil tudi sestanek generalnih direktorjev policij, kjer se bodo pogovorili o operacionalizaciji danes identificiranih ukrepov, predvsem izboljšanju operativnega sodelovanja, možnosti dogovora o enotnih metodah registracije in identifikacije migrantov ter nadaljnjih postopkov za zagotavljanje varnosti držav na poti in s tem tudi ciljnih držav EU.

 

"Verjamem, da bodo današnji dogovori doprinesli k večjemu medsebojnemu zaupanju in zavedanju o tem, da se lahko le s skupnih delovanjem in skupnimi napori uspešno soočamo z izjemno težko situacijo, v kateri se nahaja celotna regija," je zaključila ministrica.