Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Državni sekretar Špenga nagovoril udeležence letne konference Združenja upravnih delavcev Slovenije

Državni sekretar Andrej Špenga se je danes, 27. novembra 2015, udeležil letne konference Združenja upravnih delavcev Slovenije, ki je potekala v Rimskih toplicah. Osrednja tema konference je bila tujska problematika.

Špenga je v svojem nagovoru najprej poudaril pomembnost dela upravnih delavcev: "Vaše delo na Ministrstvu za notranje zadeve zelo cenimo, saj se zavedamo, da ste nepogrešljiv člen, ki skrbi, da zakonska določila in predpise uspešno prenašate v prakso".

 

Udeležencem je predstavil tudi trenutne razmere in ukrepe pri soočanju s migracijsko krizo. Kot je povedal se Slovenija, kljub temu, da je ena najmanjših držav Evropske unije, s krizo sooča bolje kot marsikatera druga, mnogo večja država članica.

 

Predstavil je tudi novosti s področja azilne zakonodaje, saj bo predlog novega Zakona o mednarodni zaščiti, ki bo sledil prenosu določb prenovljenega skupnega evropskega azilnega sistema, hkrati pa bo upošteval tudi posebnost situacije azilnega sistema v Republiki Sloveniji, v teh dneh posredovan v vladno proceduro.

 

Nagovor državnega sekretarja objavljamo v celoti (velja govorjena beseda):

 

"Cenjene upravne delavke, spoštovani upravni delavci!

 

Vesel sem, da sem lahko danes tukaj med vami, saj ste ravno vi tisti, ki izvajate različne upravne postopke in ste v vsakodnevnem stiku z občankami in občani. Vaše delo na Ministrstvu za notranje zadeve zelo cenimo, saj se zavedamo, da ste nepogrešljiv člen, ki skrbi, da zakonska določila in predpise uspešno prenašate v prakso.

 

Glede na trenutne razmere pri nas, v EU in tudi širše ni presenečenje, da ste vsebino letošnje konference posvetili predvsem tujcem in postopkom, povezanih z njimi. Zato vas bom v nadaljevanju seznanil s situacijo, v kateri se nahajamo, in novostmi, ki jih pripravljamo na tem področju.

 

Slovenija se od septembra sooča z največjo migracijsko krizo v zgodovini. Sploh zadnji tedni so bili za vse nas izjemno zahtevni in naporni, saj je ravno naše ministrstvo osrednji nosilec in hkrati koordinator vseh aktivnosti, povezanih z migracijsko krizo. Da bi zagotovili predvsem varnost lokalnega prebivalstva in migrantov, predstavniki policije, vojske, civilne zaščite, zdravstvenih delavcev, humanitarnih organizacij in prostovoljci na terenu vsakodnevno trdo delajo v težkih razmerah. Pri tem vlagajo maksimalne napore v to, da bi migrantom zagotovili primerno oziroma ustrezno oskrbo. 

 

Kljub temu, da smo ena najmanjših držav Evropske unije, se s krizo soočamo bolje kot marsikatera druga, mnogo večja država članica. Pomembno je izpostaviti, da ob tem postopamo tako po lastnih kot po pravilih zakonodaje s področja mednarodne zaščite, varujemo schengensko mejo, opravljamo kontrolo in s tem nadzorujemo dogajanje v državi. Poleg že vseh omenjenih izjemnih ljudi na terenu, je za to odgovorna tudi politika in hitre odločitve Vlade Republike Slovenije, zaradi katerih je Slovenija za še bolj učinkovito soočanje s krizo že dobila tako finančno, tehnično kot kadrovsko pomoč iz EU.

 

Republika Slovenija je kot država članica Evropske unije zavezana tudi k vzpostavitvi skupne evropske azilne politike oziroma skupnega evropskega azilnega sistema ter delitvi bremen in solidarnosti med državami članicami pri sprejemanju beguncev. Ključni namen skupne evropske azilne politike je oblikovanje območja svobode, varnosti in pravic, odprtega za vse, ki jih okoliščine prisilijo k legitimnemu iskanju zaščite. Ministrstvo za notranje zadeve v zadnjem letu veliko naporov namenja pripravi novega Zakona o mednarodni zaščiti, ki bo sledil prenosu določb prenovljenega skupnega evropskega azilnega sistema, hkrati pa bo upošteval tudi posebnost situacije azilnega sistema v Republiki Sloveniji. V teh dneh bomo predlog zakona posredovali v vladno proceduro.

 

Republika Slovenija je z aktom o notifikaciji nasledstva za konvencije Organizacije združenih narodov leta 1992 sprejela Ženevsko konvencijo o beguncih, ki skupaj s še nekaterimi konvencijami predstavlja temelje pravil mednarodnega humanitarnega prava. Ženevska konvencija kot univerzalni sporazum določa, kdo je begunec in definira pravice in dolžnosti beguncev in njihovih držav gostiteljic. Kljub temu, da je bila sprejeta pred 64 leti, Ženevska konvencija o beguncih še vedno predstavlja temelj zaščite beguncev po svetu. Mednarodna zaščita je v Republiki Sloveniji tudi ustavno varovana kategorija. V 48. členu Ustave Republike Slovenije je določeno, da je v mejah zakona priznana pravica pribežališča tujim državljanom in osebam brez državljanstva, ki so preganjane zaradi zavzemanja za človekove pravice in temeljne svoboščine. Za razliko od migracij zaradi ekonomskih, socialnih, zdravstvenih in podobnih razlogov, je mednarodna zaščita vrsta prisilne, nenačrtovane migracije in je zato podvržena številnim garancijam in standardom, ki jih predpisujejo v prvi vrsti mednarodni predpisi, ki so jih demokratične države dolžne spoštovati. Ob tem ne smemo pozabiti tudi na pomen uspešnega vključevanja tujcev v družbo.


Pri iskanju skupne rešitve za imigrantsko problematiko na ravni EU se je tudi po zadnjih dogodkih v Parizu pokazalo, da je ključno sodelovanje. Če bo to sodelovanje vsaj tako uspešno, kot je naše sodelovanje z vami na področju upravnih notranjih zadev, verjamem, da bomo rešili marsikatero težavo in da posledično Evropo čaka lepa prihodnost.

Za dolgoletno sodelovanje se vam najlepše zahvaljujem in vam želim uspešno delo še naprej.

 

Hvala."