Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Šefic: Razumeti moramo predvsem vzroke za migracije, saj bomo le tako lahko odgovorili na izzive, ki jih prinašajo

Danes, 1. decembra 2015, je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani potekala okrogla miza z naslovom "Begunska kriza v vseh svojih razsežnostih", na kateri sta sodelovala strokovnjak za Bližnji vzhod Bashar Ibrahim Al-Hadla in direktor doktorskega programa za geopolitično ekonomijo univerze Marconi v Rimu Carlo Pelanda.

Uvodoma je udeležence nagovoril tudi državni sekretar Boštjan Šefic. Njegov nagovor v celoti objavljamo (velja govorjena beseda):

 

 "Spoštovani,

 

vesel sem vabila Slovenskega panevropskega gibanja na današnjo pomembno razpravo o vseh dimenzijah sedanjih razmer, povezanih z močnim povečanjem migracij, ki so po različnih poteh usmerjene v Evropo. Migracije niso nov pojav. Potekajo od nekdaj. Ljudje vedno iščemo svoj prostor in stremimo k boljšim pogojem za naše življenje. Tako je bilo in tako najverjetneje tudi bo v prihodnosti. Je pa zelo prav in nujno, da se o njih pogovarjamo in predvsem poskušamo razumeti vzroke, saj bomo le tako lahko ustrezno delovali in odgovarjali na izzive, ki jih migracije prinašajo.

 

Po mojem iskrenem prepričanju so sedanji intenzivnejši procesi preseljevanja ljudi na eni strani posledica geostaretškega prestrukturiranja sveta. Vzpostavljajo se novi centri politične in gospodarske moči, ki se pozicionirajo in iščejo ter ustvarjajo nova interesna območja, obstoječi centri želijo ohraniti svoj položaj in iščejo nove izzive in priložnosti za okrepitev svoje moči, tudi z iskanjem nove delovne sile. Po drugi strani gre za poskus nadzora nad ključnimi surovinami, v ospredje prihaja problem oziroma bitka za vodo. Prerazporejanje moči je v polnem teku. Seveda ob tem prihaja do novih političnih razmerij, do novih razmerij med religijami. Tudi ti procesi potekajo že več let bolj ali manj intenzivno. Sedanje migracije so tudi posledica preteklih aktivnosti in povečane politične nestabilnosti v posameznih državah Bližnjega Vzhoda in Afrike. Poskusi tako imenovane demokratizacije nekaterih držav niso bili najbolje zastavljeni in izpeljani do konca. Seveda se postavlja vprašanje, ali je to sploh mogoče in ali so takšni cilji smiselni in realni. Vse to je pripeljalo ne le do političnega razkroja znotraj teh držav, ampak predvsem razpada gospodarskega sistema in izjemno visoke stopnje nestabilnosti posameznih držav in regij. Obstoječo situacijo izkoriščajo posamezne bolj ali manj organizirane in fundamentalistične skupine. Po mojem prepričanju lahko te razmere do neke mere presežemo z vojaškimi aktivnostmi, predvsem pa s premišljenim delovanjem na teh območjih, z investicijami, z novimi delovnimi mesti, z gospodarskim razvojem teh območij in z ustvarjanjem boljših pogojev za življenje ljudi, ki morajo videti svojo perspektivo in možnost lastnega ter skupnega razvoja. Delovanje v nasprotju s tem lahko izzove nezadovoljstvo, revolt in predvsem nadaljnji beg milionov ljudi.

 

Sedanji čas in sedanje razmere terjajo jasen premislek, oblikovanje strategij in jasnih ter odločnih ukrepov. Tu smo vsekakor šibki, zlasti ko govorimo o Evropi oziroma Evropski uniji. Odločanje in s tem reagiranje na te izzive je prepogosto prepočasno in nejasno. Delno je to problem sistema odločanja, ki ga bo potrebno nadgraditi in zagotoviti, da bo na ključnih funkcijah v EU več državnikov z jasno vizijo, pogumom za uresničevanje postavljenih ciljev in tistih, ki so pripravljeni sprejemati tudi težke odločitve ter prevzemati odgovornost za njih. Po drugi strani pa so prisotni, zlasti na področju skupnega nastopanja v relaciji do tretjih držav, številni parcialni interesi držav članic, kar je seveda tudi do neke mere razumljivo, saj je EU in naša skupna zunanja politika vendarle še vedno v nastajanju. To je možno preseči s strpnim dialogom in jasno skupno vizijo. Slovenija mora biti pri tem še bolj aktivna, jasna in delovati proaktivno. V to nujno proaktivnost vključujem tudi sedanjo živahno in polemično razpravo o nadaljnji nadgradnji scehengenskega sistema.

Zaradi prej omenjenih razlogov in globalizacije so migracije ljudi številčnejše in zaradi transportnih možnosti tudi bistveno hitrejše. Tehnični napredek in množičnost postajata tudi težje obvladljiva.  Upravljanje migracij predstavlja večplasten problem, zato morajo biti ukrepi usmerjeni v celovito reševanje problematike v smislu odprave vzrokov migracij in s tem povezanega organiziranega kriminala, terorizma in trgovine z ljudmi. Dejstvo je, da v primeru neuspešnosti držav v ta prostor vstopa organizirani kriminal in tudi radikalne ter ekstremistične skupine. Zaradi preteklih napak se je to že zgodilo, zato tega v prihodnje ne smemo več dopuščati.

 

Morda nekaj besed o soočanju z izzivom migracij v Republiki Sloveniji. Naj najprej navedem nekaj dejstev. V Republiko Slovenijo je od sredine oktobra, ko se je   začel t. i. drugi migracijski val, do danes vstopilo več kot 280.000 oseb (nekje med 6.000 in 9.000 dnevno, največ 21. 10., ko jih je vstopilo skoraj 13.000), kar predstavlja dobrih 12 odstotkov vseh prebivalcev Slovenije. Praktično vsi, ki pridejo v Slovenijo, želijo pot tudi nadaljevati proti severni Evropi in se le začasno ustavijo pri nas. O tem priča tudi podatek o številu prošenj za mednarodno zaščito, ki jih je bilo v tem času le 105. Število dnevno nastanjenih migrantov v Sloveniji se spreminja in se giblje med 5.000 in 10.000. Številka je odvisna od dinamike prihoda migrantov preko hrvaške meje in njihovega sprejema na avstrijski strani.
Ocenjujemo, da Slovenija, sicer z velikimi napori, obvladuje razmere na terenu. Pri tem pa ne gre pozabiti, da tak množičen prihod migrantov za Slovenijo, kot državo z 2 milijona prebivalci, pomeni, kot če bi jih v Nemčijo prišlo pol milijona naenkrat ali v ZDA 2 milijona naenkrat. To predstavlja velik izziv tako z vidika človeških in materialnih virov, nastanitvenih kapacitet, logistike in ne nazadnje tudi veliko finančno obveznost. Vedeti moramo, da Slovenija do julija tega leta ni razpolagala s kapacitetami, razen za prosilce za mednarodno zaščito, niti s sistemom, ki bi celovito oskrbel morebitne migrante. Zato smo v zelo kratkem času vzpostavili učinkovit sistem, preko katerega v celoti obvladujemo razmere in se soočamo s tem povsem novim izzivom, saj begunske krize v začetku devetdesetih let ne moremo primerjati s sedanjo situacijo.


Z vsemi pristojnimi službami v Sloveniji skušamo delovati na najboljši možen način. Že  tretji mesec se intenzivno ukvarjamo z vprašanjem aktualnih migracij. Sodelovanje in koordinacija potekata zelo dobro, sodelujemo z vsemi deležniki na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Tudi v tem mesecu se dinamika prihodov (in odhodov) bistveno ne spreminja, napovedi za  prihodnje dni in mesece, kljub prihajajoči zimi, zaenkrat ne kažejo bistvenega upada prihodov, zato se  pripravljamo na delovanje v zimskih razmerah, kar je poseben izziv.


Ker ocenjujemo in se zavedamo dejstva, da bodo migracije eden pomembnih izzivov v prihodnje, pripravljamo vzpostavitev celovitega sistema, ki bo skrbel za celovito oskrbo in ukvarjanje z vprašanjem migrantov ter njihovo začasno oskrbo, saj je za prosilce za mednarodno zaščito ustrezno poskrbljeno in imamo na področju integracije celo nekaj programov, ki so bili v preteklosti izpostavljeni kot primeri dobre prakse. Res pa je, da jih bo potrebno nadgraditi in prilagoditi, če bo število prosilcev v prihodnje večje.
Vsi si prizadevamo za čimbolj dostojno in humano obravnavo množice ljudi, ki prehaja čez državo, kolikor je glede na izjemne razmere zaradi številčnosti in tudi raznolikosti migrantov mogoče. Z gotovostjo lahko trdim, da smo uspeli ohraniti humanitarni vidik obvladovanja begunske krize, kar pritrjujejo tudi mednarodne organizacije, ki delujejo na terenu (UNHCR, IOM, UNICEF). Posebno pozornost posvečamo pripadnikom ranljivih skupin, predvsem otrokom brez spremstva, starejšim, invalidom in družinam, in preprečevanju trgovine z ljudmi. Velik problem predstavlja dejstvo, da migranti v veliki večini pridejo k nam v slabem psihofizičnem in zdravstvenem stanju, kar predstavlja dodatno breme in otežuje delo. Po drugi strani pa smo sprejeli vse potrebne ukrepe, da obvladovanje migracijskega vala ne bi vplivalo na varnost vseh, ki bivamo v Sloveniji. 


Slovenija bo prevzela svoj del odgovornosti tudi za relokacijo in ponovno namestitev oseb, ki so sedaj v Grčiji in Italiji. Na njihov prihod in integracijo se pripravljamo načrtno, tako da bomo ustvarili ustrezne pogoje za njihovo uspešno in aktivno vključitev.
Zavedamo se, da država individualno ne more reševati in ne rešiti tega kompleksnega vprašanja, zato poleg sodelovanja v okviru EU veliko pozornost posvečamo krepitvi regionalnega sodelovanja vseh držav vzdolž vzhodno-sredozemske in zahodno-balkanske migracijske poti. Slovenija je dala pobudo za sklic t. i. mini vrha v Bruslju prejšnji mesec, ministrica za notranje zadeve je  prejšnji teden organizirala srečanje s kolegi v okviru Procesa Brdo. Menim, da rezultate lahko prinese zgolj skupno in usklajeno delovanje pristojnih organov vzdolž migracijske poti. Zato osebno menim, da je kakršno koli parcialno reševanje tako zahtevnih izzivov že v naprej obsojeno na neuspeh. Zgolj skupen, jasno definiran in dobro premišljen pristop v EU lahko ponudi učinkovite rešitve. Zavedati se moramo, da v okoliščinah "nove normalnosti" določila evropskega in schengenskega acqisa niso povsem ustrezna, zato imamo pri delovanju in načrtovanju ukrepov pred očmi zagotavljanje varnosti, varovanje temeljih pravic migrantov v smislu zagotavljanja ustrezne namestitve in oskrbe v času, ko so na ozemlju Slovenije in možnost dostopa do postopka mednarodne zaščite vsakemu, brez izjeme, ki se za to odloči.

 

Trdno sem prepričan, da je o migranstski krizi potrebno razpravljati z vseh zornih kotov in z vsemi deležniki. Prepoznati moramo izzive, se z njimi soočiti in jih tudi obvladati. Migracije, če so kolikor toliko nadzorovane, usmerjene in premišljene, bi lahko pomenile pozitivne izzive in ne le procesa z izrazito negativnim predznakom. Zato naj bo današnja razprava polemična, odprta in naj prispeva k boljšem razumevanju sedanjih dogajanj, vzrokov in vodenju bodočih procesov, vključno s premislekom o neizkoriščenih priložnostih."