Skoči na vsebino

NOVICA

Vlada RS se je seznanila s poročilom o drugem valu migracij

Vlada Republike Slovenije se je na današnji seji seznanila s poročilom o opravljenih aktivnostih ob drugem valu migracij na ozemlje Republike Slovenije v času od 15. oktobra od 8. decembra 2015. Poročilo zajema pregled aktivnosti, ki so bile opravljene v tem obdobju za obvladovanje migracijske situacije. Glavne poudarke je na novinarski konferenci po seji vlade predstavil državni sekretar Boštjan Šefic.

Migracijski tokovi so se v tem času izrazito obrnili proti območju RS, ki je postala točka prehoda za tisoče migrantov, ki so želeli nadaljevati pot proti v zahodni Evropi. Drugi val prihoda migrantov je bil številčno zelo obsežen in zahteval aktivacijo celotnega nacionalno varnostnega sistema, humanitarnih organizacij in obsežno mednarodno sodelovanje. Gradivo zajema pregled do sedaj opravljenih aktivnosti in aktivnosti v teku, povzetek stanja (številčni prikaz prihoda migrantov, pregled možnih kapacitet za sprejemne in nastanitvene centre) ter oceno stroškov posameznih nosilcev aktivnosti. Hkrati podaja določene nujne ukrepe, ki bi jih bilo treba zagotoviti za nemoteno delovanje.

 

Državni sekretar je poudaril, da je bil drugi val prihoda migrantov številčno zelo obsežen, do danes je namreč na slovensko ozemlje vstopilo prek 350.000 migrantov. Obsežnost drugega vala je zahtevala aktivacijo celotnega nacionalno-varnostnega sistema in humanitarnih organizacij. Ključnega pomena je bilo intenzivno sodelovanje Policije, Uprave RS za zaščito in reševanje, Slovenske vojske, Finančne uprave RS, humanitarnih in nevladnih organizacij, ki so vse skupaj usklajeno skrbele tako za logistiko, zdravstveno in drugo oskrbo ter varnost migrantov, pa tudi za varnost lokalnega prebivalstva. V tem času je sodelovalo tudi 253 brezposelnih oseb prek javnih del.

 

Iz 13 držav članic EU smo prejeli materialno ali kadrovsko pomoč, prav tako smo Evropsko komisijo zaprosili za finančno pomoč v višini nekaj več kot 10 milijonov evrov.

 

V sprejemnih in nastanitvenih centrih smo zagotovili kapacitete za približno 9000 oseb, nastanitve pa so bile v največji možni meri prilagojene zimskim razmeram. Zaradi še bolj učinkovitega izvajanja postopkov registracije migrantov je policija izdelala poseben računalniški program z neposredno povezavo s policijskimi evidencami za preverjanje oseb, s pomočjo katerega se lahko registracija osebe opravi v manj kot dveh minutah.

 

Boštjan Šefic je izpostavil tudi nekaj poudarkov iz poročila Evropske komisije o napredku pri bolj koordiniranem obvladovanju migracij na območju Grčije, Italije in držav ob t. i. zahodno-balkanski migracijski poti. Komisija ugotavlja, da je prišlo do napredka pri izvajanju ukrepov za zagotovitev humanitarne pomoči migrantom in za boljše upravljanje migracijskih tokov, ki so bili določeni na srečanju voditeljev držav ob t. i. zahodnobalkanski poti 25. oktobra. K temu je najbolj prispevalo imenovanje nacionalnih kontaktnih točk in koordinacija nadaljnjih ukrepov na podlagi tedenskih videokonferenc, ki jih organizira Evropska komisija. V kontekstu izboljšanja koordinacije med državami poročilo omenja pobudo Slovenije za srečanje notranjih ministrov, ki je bilo 16. in 17. novembra 2015 na Brdu, pa tudi srečanje direktorjev policij iz regije. Pri tem je omenjeno tudi, da se Hrvaška teh srečanj ni udeleževala.

 

Slovenija je omenjena kot ena od štirih držav (poleg nje še Srbija, Hrvaška in Grčija), ki so sprožile mehanizem EU na področju civilne zaščite in druge države prosile za sredstva za obvladovanje izrednih humanitarnih razmer. Na te zahteve se je doslej odzvalo 15 držav članic, ki so zagotovile nastanitve, posteljnino, oblačila in medicinsko opremo. Veliko stvari še ni zagotovljenih, nujnost potreb pa se bo s poslabšanjem vremena še povečala. Države, vključno s Slovenijo, so si prizadevale povečati nastanitvene zmogljivosti, primerne za zimske vremenske razmere. Vendar pa je mnenju Komisije treba več pozornosti nameniti srednje- in kratkoročnim vidikom, kamor sodita integracija in vračanje migrantov.

 

Vlada RS je na seji tudi podprla nakup nujne opreme za pripadnike Policije, Slovenske vojske, zdravstva ter pripadnikov Uprave RS za zaščito in reševanje, civilne zaščite in humanitarnih organizacij, ki delujejo v podporo navedenih enot in izvajajo operativne naloge v zvezi z obvladovanjem povečanega števila migrantov na območju RS. Potrebna sredstva za nakup nujne opreme so:
- za potrebe Policije v višini 737.453,40 evra,
- za potrebe Uprave RS za zaščito in reševanje (delavci URSZR, Civilne zaščite in humanitarne organizacije) v višini 507.943,80 evra,
- za potrebe zdravstva v višini 433.300,00 evrov,
- za potrebe Slovenske vojske v višini 948.000,00 evrov.