Skoči na vsebino

NOVICA

Otroci, ki v Slovenijo prihajajo brez spremstva, so izrazito ranljiva skupina

Mladoletni državljani tretjih držav, ki v Republiko Slovenijo prihajajo brez spremstva staršev oziroma zakonitih zastopnikov, so izrazito ranljiva skupina. Trenutno so pri nas otroci, stari od 13 do 17 let. V nekaterih primerih so to otroci, ki so odšli na pot v želji, da se izognejo vojni.

Ne glede na razloge, zaradi katerih so se mladoletniki odpravili na pot, se v postopku mednarodne zaščite obravnavajo kot ranljiva skupina oseb, za katero veljajo še dodatne procesne garancije. Mladoletnik brez spremstva v tem postopku sodeluje na način, ki je primeren in prilagojen njegovi starosti ter stopnji duševnega razvoja. V skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah je treba vselej upoštevati načelo otrokove največje koristi. Mladoletnikom brez spremstva, ki v Republiki Sloveniji zaprosijo za mednarodno zaščito, se postavi zakonitega zastopnika. Zakoniti zastopnik mladoletnika zastopa v postopku priznanja mednarodne zaščite in pri uresničevanju vseh pravic na področju varovanja zdravja in izobraževanja ter varuje njegove premoženjske pravice in koristi.

 

V Sloveniji je trenutno 23 mladoletnikov brez spremstva - prosilcev za mednarodno zaščito. Nastanjeni so v kriznem centru za mlade (11) ali v azilnem domu (12). Namestitev v kriznem centru je le začasna, po poteku 21 dni je zanje treba poiskati trajnejšo obliko namestitve, ki je običajno zavod ali dijaški dom. Zanje skrbijo osebe, ki so posebej usposobljene za delo z mladoletniki. Otroci, ki smo jih nameravali namestiti v kranjski dijaški dom, so trenutno nastanjeni v različnih kriznih centrih po Sloveniji.

 

Mladoletniki brez spremstva so v času postopka za priznanje mednarodne zaščite na področju zdravstvenega varstva in izobraževanja izenačeni z otroki, ki so državljani Republike Slovenije, zagotavljajo pa se jim tudi različni programi, ki so usmerjeni v zagotavljanje učne pomoči ter aktivnega preživljanja prostega časa. Mladoletniki brez spremstva so že v času, ko so v postopku priznanja mednarodne zaščite, vključeni v izobraževalni sistem, tako da s šolanjem nadaljujejo tudi po tem, ko pridobijo status mednarodne zaščite. Osebe s priznano mednarodno zaščito so na področju izobraževanja namreč izenačene s slovenskimi državljani.

 

Ob sprejemu prošnje za mednarodno zaščito se mladoletnika brez spremstva povpraša tudi po morebitnih sorodnikih, da bi se izvedla združitev družine, če je to v otrokovem največjem interesu. Iskanje svojcev poteka po posvetovanju s skrbnikom in ob upoštevanju otrokove največje koristi preko mednarodne organizacije Rdečega križa.

 

V letu 2015 mednarodna zaščita ni bila priznana nobenemu mladoletniku brez spremstva, v letu 2016 (do 22. februarja 2016) pa je bila priznana dvema.

 

Na podlagi mladoletnikovih potreb, znanja, sposobnosti in zmožnosti se mladoletna oseba, ki ji je priznana mednarodna zaščita, skrbnik in svetovalec za integracijo skupaj dogovorijo o integracijskih aktivnostih, namenjenih mladoletnikovem lažjemu vključevanju v okolje. Mladoletnik je vključen v 300-urni tečaj slovenskega jezika, prek nevladnih organizacij, ki nudijo pomoč pri integraciji, je vključen še v dodatno pomoč prostovoljcev pri učenju jezika in učno pomoč ter razne prostočasne aktivnosti. Glede na njegove interese se ga vključuje tudi v druge aktivnosti (šport, glasba, ipd.). Bivanje se zagotovi v integracijski hiši ali v posebni, za mladoletnike primerni nastanitvi.

 

Veseli smo, da je v zadnjih dneh prišlo do številnih pobud posameznikov, ki izražajo interes za sprejem otrok brez spremstva, saj kažejo na to, da med nami živijo tudi solidarni ljudje, ki razumejo žalostno realnost otrok, ki so se sami znašli v tuji državi.

 

Trenutno potekajo intenzivne aktivnosti med ministrstvi za notranje zadeve, za izobraževanje ter za delo, katerih cilj je vzpostaviti poseben nastanitveni center za otroke brez spremstva s strokovno podporo, prevajalci in drugimi ustreznimi pogoji, v katerem bodo ti obravnavani na primeren način. Otroci, za katere se trenutno išče namestitve, v veliki večini še nimajo statusa in zanje tudi ne vemo, ali imajo v kateri od drugih držav starše ali sorodnike, ki bodo zanje ustrezno poskrbeli in jih bomo torej z družino združili. Zato v tem obdobju za te otroke še ne iščemo oziroma jih še ne nameščamo v rejniške družine.