Skoči na vsebino

NOVICA

Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje o sovražnem govoru

Vlada RS je na današnji seji, 25. februarja 2016, sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s sovražnim govorom in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Sovražni govor je v slovenski kazensko materialni zakonodaji določen kot kazniv v 297. členu KZ-1 kot kaznivo dejanje "Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti". Kaznivo dejanje je lahko storjeno tudi z objavo v sredstvih javnega obveščanja ali na spletnih straneh. Po mnenju Vrhovnega državnega tožilstva RS so v tem primeru izpolnjeni znaki kaznivega dejanja, če je sovražna vsebina poslana odprtemu krogu oseb, kakor tudi če je naslovljena na zaprti krog, vendar je iz okoliščin razvidno, da je bil namen storilca takega pisanja doseči (širšo) javnost. Pri tem pa je treba poudariti, da ne gre za kaznivo dejanje, če zaradi ravnanja storilca ni prišlo do ogrozitve ali motenja javnega reda in miru. Taka zahteva vključuje določeno raven konkretizacije sovraštva, nestrpnosti ali nasilja, tako da vodi do stopnje konkretne nevarnosti za javni red in mir. Podana mora biti torej objektivna možnost in tudi verjetnost njegove kršitve. Naklep mora obsegati vse znake kaznivega dejanja, t. j. javnost delovanja, zavest o spodbujanju ali razpihovanju sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, usmerjenost zoper določeno skupino, opredeljeno po osebnih okoliščinah njenih pripadnikov, vsaj zavedanje o možnosti nastopa konkretne nevarnosti za javni red in mir in privolitev v tako posledico ali zavestno in hoteno uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev.

 

Sovražni govor je že v formalno pravnem smislu v slovenskem prostoru prepovedan in se preganja, če so podani elementi kaznivega dejanja ali prekrška. Policija ob vsaki podani najnižji stopnji suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, izvede vse potrebne ukrepe in pooblastila, ki jih določa procesna ter druga zakonodaja. Prav tako ukrepa v primerih kršitev določb ZJRM-1, kjer posebno pozornost namenja odkrivanju in pregonu prekrškov po določbah, ki prepovedujejo spodbujanje sovraštva, nasilja ter nestrpnosti in jih dosledno obravnava. V določenih primerih t. i. sovražnega govora so podani tudi elementi drugih kaznivih dejanj, kot npr. Razžalitev po 158. členu KZ-1, Grožnja po 135. členu KZ-1 ipd. Tudi ta kazniva dejanja policija dosledno preganja.

 

Vlada RS trenutno ne pripravlja sprememb zakonodaje na področju sovražnega govora. Posebej pa bo proučila, ali je treba dodelati znake prekrška iz 20. člena ZJRM-1 v morda bolj samostojno obliko določitve (širših) znakov kaznivega ravnanja, ki pa se seveda ne smejo prekrivati z znaki kaznivega dejanja po 297. členu KZ-1 in morajo biti legitimni z vidika, da ne posežejo v dopustno svobodo izražanja.

 

Vlada je na seji sprejela tudi mnenje glede Zakona o spremembah Zakona o prijavi prebivališča in sklepa o razrešitvi in imenovanju članov Sveta za vključevanje tujcev.