Skoči na vsebino

NOVICA

Vlada je sprejela predlog stališča Slovenije do sklepa Sveta o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji, 3. marca 2016, sprejela predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi kriznega mehanizma za premestitev in spremembi Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva.

Glede na razvoj dogodkov od začetka povečanih migracijskih pritiskov na EU septembra 2015, je danes več kot jasno, da je sedanje evropske mehanizme za določanje države članice, odgovorne za obravnavo prošnje posameznika za mednarodno zaščito, treba nadgraditi na način, da se bosta uveljavili načeli pravične delitve bremena in solidarnosti, kot to predvideva 80. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije. To je še posebej pomembno v razmerah, ko se ena država članica znajde pod nesorazmernim pritiskom glede na število prejetih prošenj za mednarodno zaščito.

 

Pokazalo se je namreč, da se lahko tudi tranzitne države, ki sicer ne prejemajo velikega števila prošenj za mednarodno zaščito, prav tako znajdejo v kriznih razmerah, saj morajo svoje razpoložljive kapacitete usmeriti v varnostno in humanitarno uravnavanje migrantskega toka. Dodatno se je pokazalo, da se lahko stanje v posamezni državi članici zelo hitro spremeni, saj se migranti premikajo med državami članicami. Primer za to sta Švedska in Avstrija, ki sta v začetku krize v začasnem mehanizmu sodelovali kot državi sprejema premeščenih migrantov, le dva meseca kasneje pa sta prosili za odlog izvedbe premestitve.

 

Mehanizem mora zato biti zasnovan tako, da upošteva integracijske in administrativne zmožnosti držav članic sprejemnic, ter hkrati omogoča tudi naknadno prilagajanje v primeru nenadnih prihodov migrantov na njihovo ozemlje. To bi moralo v praksi pomeniti prilagoditev, v skrajnih primerih pa celo zaustavitev prevzemanja prosilcev za mednarodno zaščito pri nas, če bi prišlo do preobremenitve.

 

Ravno tako menimo, da bi lahko enak učinek dosegli tudi z uporabo veljavne Direktive 2001/55/ES o začasni zaščiti.

 

Naj za konec izpostavimo, da je po mnenju Slovenije Uredba 604/2013/EU bolj kompleksna in zahtevna za izvajanje v praksi, kot je bila predhodna Uredba 343/2003/EU, saj bo z umestitvijo postopkov premestitve izvajanje še dodatno oteženo. Zato bi bilo treba opredeliti osnovne pojme, kot sta premestitev in država premestitve, ter določiti prenos pristojnosti iz prvotne države na državo premestitve. Prav tako bi bilo treba natančno opredeliti merila za prenos pristojnosti, saj je treba upoštevati, da se lahko razmere v prvotni državi, iz katere je bila oseba premeščena, normalizirajo, v državi premestitve pa nastopijo sistemske pomanjkljivosti, kot npr. problemi z nastanitvenimi kapacitetam.

 

Vlada Republike Slovenije je na seji sprejela še:

- predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav za namene Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite in o spremembi Direktive 2013/32/EU;

- predlog stališča do sklepa Sveta o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Švedske v skladu s členom 9 Sklepa Sveta (EU) 2015/1523 in členom 9 Sklepa Sveta (EU) 2015/1601 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije.