Skoči na vsebino

NOVICA

Zasedanje Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve v luči razprave o nadaljnjih korakih za obvladovanje migracijskega toka

Danes, 10. marca 2016, v Bruslju poteka zasedanje Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve, ki se ga udeležuje tudi ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar.

Dopoldanski del zasedanja je bil namenjen predvsem razpravi o migracijah. »Čutiti je bilo optimizem zaradi uspešnega zaprtja zahodno-balkanske poti, tudi meni so številni ministri izrazili podporo pri sprejetih odločitvah in ukrepih,« je v izjavi za javnost povedala ministrica Györkös Žnidar. Ministri so se strinjali, da se je sedaj nujno osredotočiti na pomoč Grčiji in na sodelovanje s Turčijo. Tako so številne države članice napovedale dodatno pomoč Grčiji z napotitvijo policistov v operacije Frontex in EASO in z okrepitvijo sprejemanja v okviru relokacije. »Ravno danes je tudi slovenska vlada odločala o začetku izvajanja relokacije, tako bomo v aprilu sprejeli prvo skupino prosilcev iz Grčije in Italije,« je izpostavila ministrica. Glede sodelovanja s Turčijo so številni ministri opozorili predvsem na to, da morajo biti vsi ukrepi, ki bodo na koncu sprejeti, tudi dejansko izvedljivi in popolnoma v skladu z mednarodnim pravom in zakonodajo EU. Govorili so tudi o nevarnosti alternativnih poti, saj si »EU ne more privoščiti, da bi se zaradi zaprtja ene poti odprle številne druge, ki bi ponovno obremenile države članice«.

 

Ministrica je tudi izpostavila situacijo na makedonsko-grški meji in pozvala k iskanju hitre rešitve, preden pride do nekontrolirane razpršitve migrantov po državah Zahodnega Balkana. Opozorila je, da to lahko ogrozi stabilnost same regije, saj se bodo države prisiljene zateči k enostranskim rešitvam. To pa se je v preteklih mesecih izkazalo za zelo nevarno. Pri tem je ministrico podprl tudi hrvaški minister Orepić, enako sta poudarili tudi ministrici iz Avstrije in Bolgarije.

 

Ministri so se seznanili z napredkom v pogajanjih o vzpostavitvi Evropske mejne in obalne straže. Slovenija podpira čim prejšnjo ustanovitev Agencije in evropske mejne in obalne straže, saj bo imela EU na voljo močan instrument, s katerim bo lahko bolje zagotovila ustrezen nadzor na zunanjih mejah. »Za Slovenijo pa je ključno, da je v besedilu jasno zapisano, da bo Evropska mejna straža delovala prvenstveno na zunanjih mejah EU in ne schengna, če to niso hkrati tudi meje EU,« je poudarila ministrica.

 

Na delovnem kosilu so ministri govorili o ponovni vzpostavitvi schengenskega sistema, kot je to prejšnji teden predlaga Komisija.

 

V nadaljevanju zasedanja bodo ministri pregledali napredek na področju izvajanja ukrepov v boju proti terorizmu, ki so jim jih naložili predsedniki na Evropskem svetu februarja in decembra lani. »Sama bom poudarila, da je bil narejen velik napredek in podprla predlagana priporočila, ki se v večjem delu nanašajo na krepitev izmenjave informacij in bolj aktivno uporabo obstoječih orodij.« Izpostavila bo večkratna opozorila kolegov ministrov v regiji Zahodni Balkan, da bi bilo treba zaradi horizontalne narave groženj uporabo integrativnega in komplementarnega pristopa, ki ga je EU razvila na osnovi slovenske iniciative za podporo Zahodnemu Balkanu v boju proti terorizmu (WBCT), razširiti na vsa področja notranje varnosti v regiji, o čemer bomo razpravljali na ministrskem srečanju Brdo Procesa v aprilu.

 

Razpravljali bodo tudi o napredku v pogajanjih o predlogu direktive o nadzoru nabave in posedovanja orožja.

 

Pomemben dosežek današnjega sestanka je tudi sprejem nove Uredbe o Europolu, ki mu bo omogočala tesnejše sodelovanje z državami članicami v boju zoper terorizem in organizirani kriminal.

 

Izjava za javnost ministrice (.mp3)