Skoči na vsebino

NOVICA

Vlada določila besedilo predloga Zakona o varnosti na smučiščih

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji, 16. marca 2016, določila besedilo predloga Zakona o varnosti na smučiščih, ki ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.

Zakon o varnosti na smučiščih, ki je začel veljati 2. 1. 2003 in se uporablja od 1. 12. 2003, ureja temeljna pravila za uporabo smučišč in zagotavljanje varnosti na smučiščih, pogoje, pod katerimi se lahko opravlja organizirano poučevanje smučanja, in pogoje, katerim morajo ustrezati površine, namenjene za smučanje. Spremenjen je bil leta 2005 z novelo, ki velja od 22. 11. 2005.

 

S predlaganimi rešitvami se odpravljajo nekatere pomanjkljivosti veljavnega Zakona o varnosti na smučiščih, ki so se pokazale pri njegovem izvajanju v praksi. Glavna vodila pri pripravi predloga zakona so bila zagotavljanje ustrezne varnosti na smučiščih, finančna razbremenitev upravljavcev smučišč, odprava administrativnih ovir pri obratovanju majhnih smučišč, izločitev t. i. »mikro smučišč«  in učinkovitejši nadzor nad izvajanjem zakona.

 

Glavne predlagane rešitve so:

- S predlaganim zakonom se urejajo naslednja področja: opredelitev pogojev, ki jim morajo ustrezati površine, namenjene smučanju, ureditev in obratovanje smučišča, reševanje na smučišču, zagotavljanje varnosti in reda na smučišču, dolžnosti smučarjev in drugih oseb na smučišču, dolžnosti upravljavcev smučišč in nadzornikov na smučišču, samoodgovornost smučarjev, nadzor odgovornih in uporabnikov ter vzpostavitev evidenc, potrebnih za izvajanje zakona.

 

- Bistvene novosti se nanašajo na poudarjanje smučarjevega samoodgovornega ravnanja, to je ravnanje po načelu vzajemnega spoštovanja in razumevanja. Smučišče mora uporabljati tako, da ne ogroža sebe, drugih prisotnih na smučišču in da ne poškoduje sebe, drugih prisotnih ali naprav na smučišču. Takšno ravnanje poudarja tudi eno izmed desetih mednarodnih vedenjskih pravil (pravila FIS), ki določa, da mora smučar smučati tako, da se lahko pravočasno ustavi in da svojo hitrost ter način vožnje prilagodi svojemu znanju, terenskim, snežnim in vremenskim razmeram ter gostoti prometa na smučišču. S poudarkom smučarjevega samoodgovornega ravnanja se bo nedvoumno jasneje vzpostavila odgovornost smučarja pri morebitnih nesrečah, hkrati pa bo svoj del odgovornosti nosil tudi upravljavec smučišča, ki bo moral izpolniti vse pogoje, ki mu jih nalaga predlog zakona.

 

- Predlog zakona določa oziroma izvzema t. i. »mikro smučišča« oziroma površine, na katerih je postavljena vlečnica, za katero ni potrebna koncesija za postavitev vlečnic v skladu z zakonom, ki ureja žičniške naprave za prevoz oseb, in ni namenjena pridobitni dejavnosti. S to določbo so iz predloga zakona izvzete površine, kjer so postavljene vlečnice za t. i. »lastno uporabo« in niso namenjene komercialni rabi (se ne zaračunavajo vozovnice oziroma niso del dodatne ponudbe, npr. kmetij, hotelov, planinskih koč ipd.).

 

- Na novo so opredeljeni pogoji za določitev majhnega smučišča, pri čemer so pogoji za pridobitev dovoljenja za obratovanje takega smučišča milejši oziroma prilagojeni dejanskim možnostim upravljavca majhnega smučišča. Naloge nadzornika na smučišču in naloge reševanja na takem smučišču lahko hkrati opravlja oseba pri upravljavcu smučišča, ki sicer opravlja druge naloge za upravljavca majhnega smučišča, pod pogojem, da je strokovno usposobljena za delo reševalca in nadzornika na smučišču. Upravljavec majhnega smučišča lahko za opravljanje nalog reševanja sklene tudi dogovor z izvajalcem, ki izpolnjuje pogoje za reševanje na smučišču, pri čemer izvajalec zagotavlja odzivni čas v skladu z veljavnimi predpisi s področja zdravstva.

 

- Predlog zakona ne ureja več javnih zbiranj na smučišču, saj javna zbiranja ureja poseben predpis.

 

- Prav tako predlog zakona ne opredeljuje več pogojev za strokovne delavce, ki organizirano poučujejo smučanje, saj tovrstno vsebino ureja zakon, ki ureja športne dejavnosti.

 

- V predlogu zakona je predvideno zmanjševanje števila nadzornikov na smučišču glede na zmogljivost smučišča, in sicer je določeno, da je treba do zmogljivosti 500 smučarjev zagotoviti enega nadzornika (prej je bila ta meja 300 smučarjev). Število nadzornikov in reševalcev je v predlogu zakona na smučišču sedaj izenačeno. Pomembna novost je, da se lahko število reševalcev in nadzornikov na smučišču prilagaja glede na dejansko število smučarjev na smučišču, če pa so v dovoljenju za obratovanje smučišča določeni sektorji na smučišču, pa glede na zmogljivost delujočih žičniških naprav po posameznih sektorjih. Dopuščena bo tudi možnost, da lahko upravljavec smučišča do 30 % zmanjša minimalno število prisotnih nadzornikov in reševalcev na smučišču, če so ti (nekateri) hkrati usposobljeni za nadzor in reševanje ter številčno zagotovijo predpisano število obeh usposobljenosti.

 

- Za nadzornika na smučišču so določeni milejši pogoji za pridobitev službene izkaznice (varnostni zadržki). Prosilec za pridobitev statusa nadzornika in aktivni nadzornik ne smeta biti pravnomočno obsojena za naklepno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni možnosti, na nepogojno trajanje zapora več kot tri mesece ali nista bila več kot dvakrat s pravnomočno odločbo spoznana za odgovorna za prekrške zoper javni red in mir z elementi nasilja ali za prekrške po predpisih, ki urejajo proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, ali prekrške po Zakonu o varnosti na smučiščih in jima je bila izrečena globa.

 

- Nadzornik na smučišču za razliko od sedanje ureditve nima več dolžnosti obveščanja inšpekcijskih služb o nepravilnostih upravljavca smučišča, s čimer se odpravlja nasprotje interesov.

 

- Nadzornik bo po predlogu zakona med drugim lahko tudi odpravljal neurejenosti in pomanjkljivosti, ugotovljene pri pregledu smučišča, in izvajal druge naloge, povezane z varnostjo na smučišču.

 

- Predlagani zakon na novo opredeljuje dolžnosti in prepovedi smučarja in druge osebe na smučišču ter na novo določa pristojnosti inšpekcijskih organov in policije.