Skoči na vsebino

NOVICA

Vlada določila besedilo predloga Zakona o prijavi prebivališča

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o prijavi prebivališča in ga hkrati s predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gostinstvu pošlje v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.

Vse hitrejši migracijski tokovi in spremenjene družbenoekonomske razmere, ki so posledica vstopa Slovenije v Evropsko unijo, svetovnega procesa globalizacije in gospodarske krize, skokovit razvoj informacijske tehnologije, želja upravljavca po popolni, ažurni in točni evidenci registra stalnega prebivalstva ter pomanjkljivosti izvajanja določb sedanjih predpisov na področju prijave prebivališča zahtevajo korenit poseg v določbe veljavnega Zakona o prijavi prebivališča, zato smo pripravili nov zakon in ne zgolj spremembe in dopolnitve obstoječega.

 

Temeljni namen Zakona o prijavi prebivališča je zagotoviti skladnost registra stalnega prebivalstva z dejanskim stanjem nastanitve posameznikov. Na naslov prebivališča je vezanih veliko pravic, zato se v praksi pogosto dogaja, da posamezniki zlorabljajo institut prijave prebivališča tako, da prijavljajo prebivališča na naslovih, kjer dejansko ne prebivajo. Posledično so podatki v registru prebivalstva nepravilni, letno pa se povečuje tudi število postopkov ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, ki jih vodijo upravne enote. Zaradi zagotovitve točne evidence stanja, gibanja in nastanitve posameznikov je v predlogu določena obveznost posameznika, da ob prijavi prebivališča navede resnične podatke o naslovu naselitve, in obveznost lastnika, solastnika ali stanodajalec, ki posamezniku dovoli bivati na naslovu, da ne sme omejevati posameznikove prijavne obveznosti.

 

Eden od ciljev zakona je zmanjšati število ugotovitvenih postopkov in jih tudi skrajšati. Predlog zakona tako določa možnost predhodnega obveščanja posameznikov o prijavno-odjavni obveznosti še pred uvedbo postopka ugotavljanja prebivališča. S tem se predvideva zmanjšanje števila uvedenih postopkov, ki so posledica nepoznavanja prijavno-odjavne obveznosti. Število ugotovitvenih postopkov se bo zmanjšalo tudi zaradi določb o prenehanju prebivališča; postopki pa bodo krajši tudi  zaradi ustreznejše ureditve instituta zakonskega prebivališča. Postopek ugotavljanja prebivališča se tako uvede, kadar upravna enota na podlagi dvoma ali obvestila, da posameznik ni izpolnil prijavne obveznosti, posameznika seznani s prijavno obveznostjo, ta pa se na pisanje ne odzove, ali kadar posameznik izpolni prijavno obveznost, pa upravna enota kljub temu dvomi, da posameznik na naslovu prebiva oziroma kadar pobudo za uvedbo postopka vloži občina. Predlog določa tudi možnost ugotavljanja začasnega prebivališča za slovenske državljane in ne zgolj za tujce, ki nimajo stalnega prebivališča v RS, kot to določa veljavni zakon, saj skladno s predlogom začasno prebivališče namesto enega, velja dve leti.

 

V predlogu zakona je bistveno bolje urejen institut t. i. zakonskega prebivališča, ki omogoča registracijo prebivališča in iz tega izhajajoče uresničevanje pravic in dolžnosti. Opredeljen je kot fiktivni naslov stalnega prebivališča, ki se posamezniku določi v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, kadar mu po določbah zakona stalnega prebivališča ni mogoče prijaviti. Da bi imeli vsi posamezniki, ki dejansko prebivajo na območju določene občine v RS, prijavljeno stalno prebivališče, predlog zakona opušča stroge pogoje za določitev zakonskega prebivališča in tako brezdomcem in posameznikom, ki so nastanjeni v zavodu za prestajanje kazni, prevzgojnem domu, vzgojnem zavodu, zavodu za usposabljanje oziroma njihovih dislociranih oddelkih, omogoča določitev zakonskega prebivališča na naslovu občine, žrtvam nasilja v družini in žrtvam trgovine z ljudmi pa na naslovu centra za socialno delo. Po predlogu zakona se lahko zakonsko prebivališče žrtvi nasilja v družini ali žrtvi trgovine z ljudmi določi tudi zgolj na predlog centra za socialno delo, državnega tožilstva ali policije. S tem se odpravlja pomanjkljivosti obstoječe zakonodaje, na katero že več let opozarja Varuh človekovih pravic.

 

Cilj predloga zakona je tudi odprava administrativnih ovir, zato opušča nekatere obveznosti, kot so prijava na predpisanem obrazcu, posredovanje določenih podatkov ob izpolnjevanju prijavne obveznosti (narodnost, zakonski stan, dovoljenje za posredovanje podatkov), obveznost predložitve dokazila o pravici do prebivanja, če eden od staršev prijavlja otroka na naslov svojega prebivališča, obveznost stanodajalca, da posamezniku prijavi naslov za vročanje, uvaja uporabo sodobnega delovnega mesta s podpisnimi tablicami na upravnih enotah, možnost elektronske prijave začasnih prebivališč stanodajalcev itd.

 

Predlog novega zakona odpravlja pravno praznino pri izvajanju posameznih določb veljavnega zakona, tako da jasno opredeljuje posamezne pojme ter dosledno določa pogoje in postopek prijave prebivališča, enotne roke za prijavo in odjavo prebivališča, postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča ter preverjanja resničnosti prijave prebivališča, kar bo zagotovilo enotno prakso dela upravnih enot.

 

Veljavni zakon določa, da prijava začasnega prebivališča traja največ eno leto. Posamezniki, ki so dolžni prijaviti začasno prebivališče, pogosto obnavljajo prijavo začasnega prebivališča, zato se s predlogom zakona zaradi odprave administrativnih ovir podaljšuje najdaljše obdobje prijave začasnega prebivališča z enega na dve leti. Predlog zakona omejuje število začasnih prebivališč, in sicer ima lahko posameznik hkrati največ eno začasno prebivališče v RS ali en začasni naslov v tujini.

 

Predlog zakona ukinja gospodinjsko evidenco, saj se je sedanja ureditev v praksi izkazala kot neustrezna. Iz naslova skupnega gospodinjstva namreč izhajajo številne pravice posameznikov, zato posamezniki izjave o članstvu v določenem gospodinjstvu pogosto spreminjajo. Podlaga za spremembo je izjava, njena resničnost pa se ne preverja, saj kontrola pristojnega organa nad dejanskim stanjem (kako gospodinjski člani porabljajo dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potrebščin) ni mogoča. Posledično gospodinjska evidenca registra stalnega prebivalstva ne odraža dejanskega stanja, kar je v nasprotju z namenom zakona. Alternativa pridobivanju podatkov o članih posamezne gospodinjske skupnosti na podlagi izjave je lahko kombinacija podatkov, ki se pridobijo iz centralnega registra prebivalstva in drugih registrov.

 

S predlogom zakona se ohranja policijska prijava, tako za tujca, ki nima veljavnega dovoljenja za prebivanje, pa se nastani pri fizični osebi (npr. pri sorodniku), kot tudi za tujca, ki se nastani v turističnem ali gostinskem objektu, s tem, da se evidenca policijske prijave, ki jo vodi policija po veljavnem zakonu, preimenuje v evidenco gostov. Na tem področju je predvidena racionalizacija dela gostiteljev v okviru poročanja podatkov v turizmu, zlasti z elektronsko podprtim postopkom poročanja in odpravljenim poročanjem o istih podatkih več organov. Po predlogu zakona gostitelji oziroma turistični in gostinski objekti ne pošiljajo več podatkov o gostih neposredno policiji, SURS in občinam, temveč jih pošiljajo prek enotne točke - spletne aplikacije Agencije RS za javnopravne evidence in storitve. Ta bo določene podatke, vključno s šifriranimi osebnimi podatki gostov, po zaščiteni povezavi dnevno posredovala tudi v evidenco gostov na policijo, ki bo podatke primerjala s podatki svojih evidenc zaradi ugotavljanja, ali je treba izvesti katerega od ukrepov, ki so v pristojnosti policije.

 

Predlog zakona kot prekrškovni organ namesto Inšpektorata RS za notranje zadeve določa upravne enote, ki neposredno izvajajo določbe zakona. Te bodo hitreje zaznale morebitne kršitve in jih zato tudi hitreje sankcionirale, posledično bodo prekrškovni postopki učinkovitejši. Zato bodo nadzor nad izvrševanjem določb zakona poleg upravnih enot in policije opravljali tudi občinski inšpektorji. Predlog zakona dopolnjujejo kazenske sankcije zlasti zaradi preprečevanja fiktivnih prijav in dopušča možnost, da prekrškovni organi za prekršek izrečejo globo, ki je višja od najnižje predpisane globe.

 

*****

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na obrazloženo mnenje Evropske komisije, št. SG-Greffe(2016)D/1771 z dne 10. 2. 2016, zaradi nenotifikacije predpisov za prenos Direktive 2011/51/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. 5. 2011 o spremembah Direktive Sveta 2003/109/ES, da se razširi njeno področje uporabe na upravičence do mednarodne zaščite.

 

V odgovoru Republika Slovenija Evropski komisiji sporoča, da je sedmi odstavek 1. člena delno že prenesen z Zakonom o tujcih, ostale določbe direktive pa bodo v pravni red prenesene z Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih. Predvidevamo, da bo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih na Vladi v začetku junija 2016, sprejetje v Državnem zboru pa se pričakuje najpozneje do konca septembra 2016. Republika Slovenija bo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih priglasila v elektronsko notifikacijsko bazo Evropske komisije takoj po objavi zakona v Uradnem listu Republike Slovenije.