Skoči na vsebino

NOVICA

Nagovor državnega sekretarja na posvetu o nastanitvi prosilcev za mednarodno zaščito

Danes, 12. aprila 2016, se je državni sekretar Boštjan Šefic udeležil mednarodnega posveta o nastanitvi prosilcev za mednarodno zaščito, integraciji beguncev in predstavitvi dobrih praks iz Italije in Nemčije v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Ob tej priložnosti je zbrane tudi nagovoril. Govor državnega sekretarja objavljamo v celoti (velja govorjena beseda):

 

"Spoštovani predstavniki Inštituta za politike prostora, Slovenske filantropije, Skupnosti občin Slovenije, dragi gostje!

 

Že uvodoma se želim zahvaliti za povabilo. Sem izjemno počaščen in hkrati vesel. Zato sem se brez pomisleka odzval vašemu povabilu na mednarodni posvet o nastanitvi prosilcev za mednarodno zaščito, integraciji beguncev in predstavitvi dobrih praks iz Italije in Nemčije.

 

Dejstvo je, da se celotna Evropa in posledično tudi Slovenija v zadnjem obdobju soočata z največjim humanitarnim izzivom po drugi svetovni vojni - z najbolj množičnim prihodom migrantov do sedaj. Izjemno povečani migracijski pritiski so v prvi vrsti nastali kot posledica vojn in sistematične destabilizacije Bližnjega Vzhoda in Afrike v zadnjih letih. Tako so bili migranti prisiljeni zbežati pred uničujočo vojno vihro in zapustiti svoje domove, da bi rešili lastna življenja in življenja svojih otrok. Spet želijo zaživeti človeka vredno življenje, si povrniti dostojanstvo, se izobraževati, delati ter svojim otrokom omogočiti boljšo in predvsem varno prihodnost. Nekateri so, ali bodo v naslednjem obdobju prisiljeni zapustiti svoje domove tudi zaradi podnebnih sprememb ali pa številnih drugih razlogov. Pri tem smo jim dolžni pomagati, tako vladne in nevladne organizacije, ki moramo delovati skupaj, usklajeno, odločno, a hkrati tenkočutno in pozorno še posebej do najranljivejših skupin, kot so otroci in družine.

 

V preteklih mesecih smo se soočali z najobsežnejšimi migracijami pri nas. Vendar je šlo pri tem bolj ali manj tranzitne migrante, saj Slovenija ni bila njihova ciljna država. Čim prej so želeli priti v države, ki so si jih sami zastavili kot svoj cilj. Zato je bila njihova oskrba specifična in smo več ali manj poskrbeli zgolj za začasne nastanitve. Ne smemo si zatiskati oči pred možnostjo, da se takšna situacija ponovi. Pri tem smo delovali v vseh pogledih po svojih najboljših močeh. Izjemnega pomena je bilo sodelovanje s humanitarnimi in nevladnimi organizacijami. Še več sodelovanja pa pričakujemo v prihodnje. Pri tem pričakujemo tudi večje in intenzivnejše sodelovanje stroke z vseh področij.

 

Razmere so se v zadnjem obdobju spremenile in dejstvo je, da bo določeno število teh ljudi ostalo v Sloveniji trajno ali vsaj dalj časa.

 

V naši državi se je namreč v zadnjih mesecih število prosilcev za mednarodno zaščito občutno povečalo. Če je bilo januarja zgolj 17 prošenj, jih je bilo februarja že 270, kar je preseglo nastanitvene zmogljivosti Azilnega doma. To je bil tudi razlog, da se je Vlada odločila ustanoviti dve izpostavi, in sicer: Samski dom Kotnikova v Ljubljani in Izobraževalni center za zaščito in reševanje Logatec.

 

Osebe, ki v Republiki Sloveniji iščejo zaščito, so nastanjene v azilnem domu ali njegovih izpostavah, kjer jim je zagotovljena osnovna oskrba. Poleg tega za psihosocialno oskrbo skrbijo tudi socialni delavci in psihologi, pri tem pa je neprecenljivo delo nevladnih organizacij in prostovoljcev. Tu predvsem pomagajo prostovoljci Slovenske filantropije, Društva Mozaik, Jezuitskega združenja za begunce, Inštituta za afriške študije, UNICEF-a … Trenutno je pri nas okrog 350 prosilcev, med njimi 90 otrok.

 

V izjemnih okoliščinah, kot so, denimo zdravstveni razlogi, se prosilca lahko razseli v druge primerne institucije ali na zasebni naslov, če mu nastanitev v azilnem domu ali njegovi izpostavi ne more biti zagotovljena. Tem osebam se v primeru, da nimajo sredstev za preživljanje, dodeli tudi finančna pomoč. Utemeljenost razlogov za razselitev ugotavlja posebna komisija. Če višina stroškov oskrbe in nastanitve v drugi primerni instituciji presega višino finančne pomoči, ki je dodeljena prosilcu, razliko v stroških krije ministrstvo.

 

Osebe s priznano mednarodno zaščito so nato upravičene do nastanitve v integracijski hiši, in sicer eno leto od dneva pridobitve statusa (prav tako njihovi združeni družinski člani). Po preteku enega leta se osebe preselijo na zasebni naslov. Če nimajo lastnih sredstev za preživljanje, jim ministrstvo dve leti po izselitvi iz integracijske hiše nudi pomoč pri nastanitvi tudi v obliki denarnega nadomestila za zasebno nastanitev. V kolikor pa se takoj po pridobitvi statusa naselijo na zasebnem naslovu, pa jim pomoč pri nastanitvi v obliki denarnega nadomestila zagotavljamo tri leta. Nov Zakon o mednarodni zaščiti, ki bo v kratkem stopil v veljavo (to je 24. aprila 2016), pravice do denarnega nadomestila ne ukinja, jo pa pogojuje z udeležbo oseb na tečaju slovenskega jezika. Posebna pozornost na tem področju je namenjena mladoletnikom brez spremstva, ki se jim obdobje upravičenosti do denarnega nadomestila podaljša za čas šolanja, vendar ne dlje kot do dopolnjenega 26. leta šolanja.

 

Ministrstvo za notranje zadeve ima dve integracijski hiši, v Ljubljani in Mariboru. Trenutno je v ljubljanski integracijski hiši šest oseb, v Mariboru 11 oseb, iščemo pa tudi nove prostore saj obstoječi ne bodo zadostovali za vse potrebe, na zasebnih naslovih pa biva 264 oseb s statusom mednarodne zaščite. Opažamo, da večina oseb po pridobitvi statusa poišče zasebno nastanitev.

 

Ministrstvo za osebe z mednarodno zaščito zagotavlja program »Pomoč pri življenjskih situacijah«, ki ga trenutno izvaja nevladna organizacija Društvo Odnos, namenjen pa je zlasti reševanju težav na področju zasebne nastanitve. Ta program zagotavljamo že vrsto let, saj se je s spremljanjem vključevanja oseb v družbo izkazala velika potreba po tovrstni pomoči.

 

V prihodnje nas na tem področju čaka še veliko dela, saj se je Slovenija zavezala, da bo sprejela 567 oseb iz projekta premestitve (iz Italije in Grčije) ter 20 oseb iz projekta trajne preselitve, dodatno se skladno z dogovorom med EU in Turčijo vzpostavlja še nov mehanizem. Slovenija je že začela s postopkom premestitve, tako bodo prve premeščene osebe iz Italije in Grčije k nam prispele predvidoma najkasneje do konca tega meseca.

 

Kot veste, na medresorski ravni trenutno intenzivno potekajo aktivnosti za zagotovitev dodatnih nastanitvenih zmogljivosti za osebe, ki bodo premeščene oziroma trajno preseljene v Slovenijo. Pri tem poudarjam, da se na Ministrstvu za notranje zadeve zavedamo, da na uspešnost procesa vključevanja zelo močno vpliva predvsem lokalno okolje, in zato v okviru aktivnosti predvidevamo tudi sodelovanje z vsemi ključnimi institucijami v krajih, v katere bodo nastanjene premeščene oziroma preseljene osebe. Kot naš dolgoletni in ključni partner bodo v lokalnem okolju konkretno izvajanje pomoči pri vključevanju teh oseb v družbo nudile nevladne in druge organizacije, in sicer v okviru programov, ki jih bo v ta namen sofinanciralo naše ministrstvo.

 

Zavedamo se, da bo to pomemben izziv za vse nas, državne organe, nevladne organizacije in predvsem lokalno prebivalstvo. Že v času migracijskega vala smo se pogosto soočali z zaskrbljenostjo lokalnega prebivalstva v krajih, kjer so bili sprejemni oziroma namestitveni centri. V številnih pogovorih z njimi smo jim poskušali razložiti, da njihovo skrb iskreno razumemo, vendar pa je ta odveč in nepotrebna. Tako se je tudi izkazalo. Da razpršimo pretirano zaskrbljenost, o vseh naših ukrepih redno obveščamo tiste občine, ki so še posebej izpostavljene begunski problematiki, po naših najboljših močeh skrbimo za izmenjavo mnenj in usklajevanje stališč. Kljub temu naraščanje nestrpnosti in nezaupanje do tujcev v Sloveniji žal dobiva neželene razsežnosti, zato se moramo nemudoma lotiti odkrivanja in odpravljanja vzrokov za takšno stanje. Rešitev je predvsem v ustvarjanju pozitivnega družbenega ozračja, spodbujanju medsebojnega spoštovanja in strpnosti, predvsem pa v spoštovanju pravil pravne države. Zavedamo se, da na tem področju delo ni nikoli končano in da gre za stalen proces.

 

Dejstvo je, da Slovenija leži na eni od možnih migracijskih poti, zato je na nas vseh, da pomagamo po svojih najboljših močeh. V mnogih občinah taka pomoč že poteka, prebivalci pa so migrante in begunce sprejeli kot priložnost in ne grožnjo. Predstavniki našega ministrstva in tudi celotne Vlade bodo še naprej vedno na voljo, da odgovorijo na vsa vprašanja prebivalcev in vodstev občin. Od občin pa pričakujemo, da bodo pomagale pravilno informirati lokalno prebivalstvo o statusih, ki jih pridobijo begunci, in njihovih pravicah, predstavili pa bomo tudi zgodbe integriranih beguncev s pozitivno izkušnjo.

 

Zato bom z veseljem poslušal predstavitev dobrih praks kolegov iz Italije in Nemčije, saj se z omenjenimi izzivi soočajo že dlje časa in so njihovo znanje ter izkušnje za nas več kot dragocene.

 

Verjamem, da bo naše sodelovanje z občinami in nevladnimi organizacijami tudi v prihodnje zelo dobro in prepričan sem, da bomo skupaj ustvarili lepo, pozitivno in spodbudno okolje za begunce, jim pokazali, da smo sodobna država ter odprta in strpna družba.

 

Hvala."