Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Zasedanje Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve

Danes, 21. aprila 2016, je v Luksemburgu potekalo zasedanje Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve, ki se ga je udeležil državni sekretar Andrej Špenga. Glavne teme pogovorov so bile migracije, izboljšanje delovanja obstoječih informacijskih sistemov za upravljanje meja in notranjo varnost na ravni EU ter možne smeri reforme Skupnega evropskega azilnega sistema.

Ministri so v razpravi o boljši uporabi informacijskih sistemov za učinkovitejši nadzor zunanjih meja podprli predloge Komisije in jih označili kot pomemben prispevek k povečanju varnosti. Državni sekretar je poudaril, da sedanja varnostna situacija in migracijska kriza, s katerima se sooča EU, terja povezovanje vzpostavljenih orodij v koherenten sistem. Vendar pa se varnosti ne zagotavlja zgolj na zunanjih mejah EU, treba je izboljšati naše delovanje tudi v notranjosti schengenskega prostora, a na način, ki ne bo posegal v mobilnost dobronamernih državljanov EU in tretjih državljanov. Dodatno je še opozoril, da samo zbiranje podatkov ni dovolj, temveč jih je potrebno tudi ustrezno uporabiti na terenu. Komisija je napovedala, da bo v kratkem ustanovila posebno strokovno skupino, ki se bo sestala že na začetku meseca maja in pripravila konkretne predloge sprememb.

 

Na delovnem kosilu so ministri razpravljali o sporočilu Komisije o prihodnjem razvoju Skupnega evropskega azilnega sistema. Sporočilo je posledica kritik vrste držav članic, tudi Slovenije, v času zadnje migracijske krize, ko so opozarjale na neustreznost sistema za odzivanje na nastale razmere. Večina prisotnih se je strinjala, da je potrebna sprememba pravne podlage v smeri kodifikacije in odprave administrativnih ovir za vodenje postopkov. Bolj deljena pa so bila mnenja glede spremembe Dublinske uredbe, kjer je Komisija predlagala dve opciji – nadgradnjo obstoječe z dodatkom mehanizma za krizno premestitev ali pa popolno prenovo in odstop od koncepta odgovornosti prve države azila v EU. Državni sekretar je povedal, da kratkoročno Slovenija podpira vzpostavitev seznama varnih držav izvora in varnih tretjih držav na ravni EU, saj bo samo to lahko pripeljalo do bolj poenotenih odločitev v podobnih primerih in zagotovilo učinkovite in krajše postopke. Glede prihodnosti Dublinskega sistema pa je poudaril, da dolgoročno potrebujemo popolno prenovo azilnega sistema.

 

V povezavi z migracijami so ministri največ pozornosti posvetili izvajanju sporazuma med EU in Turčijo. Države so bile pozvane, da napovedo dinamiko relokacij iz Italije in Grčije ter trajne preselitve Sircev iz Turčije. Slovenija se je z odločitvijo Vlade RS zavezala, da bo sprejela 567 oseb iz sheme premestitve in 20 oseb iz sheme trajne preselitve. V okviru relokacije bo že v tem mesecu premeščenih 40 oseb (10 iz Italije in 30 iz Grčije). V okviru trajne preselitve pa bo Slovenija že do poletja sprejela 20 oseb, k sprejemu katerih se je zavezala septembra lani.

 

Ministri so se seznanili tudi z napredkom v pogajanjih o predlogu uredbe o vzpostavitvi Evropske mejne in obalne straže. Svet je o predlogu dosegel splošni pristop, kar pomeni, da obstaja zadostna podpora v Svetu za kompromisno besedilo, s katerim se lahko začnejo pogajanja z Evropskim parlamentom. Državni sekretar je podprl doseženi kompromis, v katerem je bila večina pomislekov Slovenije upoštevana. Ustrezno je rešeno tudi vprašanje definicije zunanje meje, ki se zdaj jasno nanaša na zunanjo mejo EU.

 

Državni sekretar Špenga je predstavil tudi razpravo in zaključke neformalnega ministrskega zasedanja Brdo procesa, ki je potekalo 18. in 19. aprila 2016 na Brdu pri Kranju. Povedal je, da so ministri izrazili jasno potrebo po postopni razširitvi preverjenega modela sodelovanja iz pobude WBCTi na področji hude in organizirane kriminalitete ter upravljanja meja v regiji Zahodnega Balkana. V okviru druge teme so govorili o problematiki migracij v regiji z vidika potreb, ki jih je potrebno nasloviti v primeru povečanega migracijskega pritiska. Vzporedno z ministrskim zasedanjem Brdo procesa je potekala tudi ministrska otvoritvena konferenca projekta »First Line – practitioners dealing with radicalization issues«, ki ga financira Evropska komisija in katerega cilj je vzpostavitev nacionalnih RAN platform v državah Zahodnega Balkana za preprečevanje radikalizacije po vzoru RAN Centra odličnosti.