Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Vlada sprejela stališče glede predloga za razpis posvetovalnega referenduma o nastanitvah migrantov v Sloveniji

Vlada RS je na današnji dopisni seji, 22. aprila 2016, sprejela stališče, da predloga za razpis posvetovalnega referenduma o nastanitvah migrantov v RS, ki ga je v obravnavo in sprejem Državnemu zboru RS poslala skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Jože Tanko) 4. marca 2016, ne podpira, saj meni, da problematiko ustrezno in učinkovito obvladuje skladno z zakonodajo in interesi RS in ob spoštovanju svojih mednarodno pravnih obveznosti.

Vlada opozarja, da je predmet odločanja na predlaganem posvetovalnem referendumu določen nejasno in da je poimenovanje predloga in referendumskega vprašanja neskladno. Predlog za razpis posvetovalnega referenduma se namreč nanaša na nastanitve migrantov, medtem ko se referendumsko vprašanje nanaša samo na kategorijo prosilcev za mednarodno zaščito. Kategoriji oseb, na kateri se nanaša predlog za referendumsko odločanje in samo referendumsko vprašanje, sta namreč različni pravni in dejanski kategoriji. 
 
V kontekstu migrantske krize, s katero se je RS soočila oktobra 2015, govorimo o prihodu migrantov, ki so v RS vstopili bolj ali manj organizirano preko t. i. zahodno-balkanske poti in v postopku evidentiranja praviloma niso zaprosili za mednarodno zaščito v Sloveniji. 
 
O začetku postopka za presojo upravičenosti do mednarodne zaščite pa govorimo takrat, ko tujec izrazi namen vložitve prošnje za mednarodno zaščito pred uradnimi organi RS in poda prošnjo za mednarodno zaščito. Pri tem je treba poudariti, da mora tujec skladno z Zakonom o mednarodni zaščiti v najkrajšem možnem času izraziti namen za vložitev prošnje. Presoja upravičenosti do mednarodne zaščite se vodi kot enoten postopek, pri čemer pristojni organ najprej presoja pogoje za priznanje statusa begunca in šele, če ti niso izpolnjeni, pogoje za priznanje subsidiarne oblike zaščite. 
 
RS je z aktom o notifikaciji nasledstva za konvencije Organizacije združenih narodov leta 1992 sprejela Ženevsko konvencijo o beguncih, ki skupaj s še nekaterimi konvencijami predstavlja temelje pravil mednarodnega humanitarnega prava. Ženevska konvencija kot univerzalni sporazum določa, kdo je begunec, ter definira pravice in dolžnosti beguncev in njihovih držav gostiteljic. Kljub temu, da je bila sprejeta pred 64 leti, Ženevska konvencija o beguncih še vedno predstavlja temelj zaščite beguncev po svetu. 
 
Mednarodna zaščita je v RS tudi ustavno varovana kategorija. Za razliko od migracij zaradi ekonomskih, socialnih, zdravstvenih in podobnih razlogov, je mednarodna zaščita vrsta prisilne, nenačrtovane migracije in je zato podvržena številnim garancijam in standardom, ki jih predpisujejo v prvi vrsti mednarodni akti, ki so jih demokratične države dolžne spoštovati. Mednarodna zaščita pomeni priznanje zaščite osebi, ki je svojo izvorno državo zapustila zaradi preganjanja.
 
Pravica do mednarodne zaščite je na nacionalni ravni urejena v Zakonu o mednarodni zaščiti, skladno s katerim se status begunca v RS prizna osebi, ki utemeljeno in verodostojno izkaže, da je v matični državi ogrožena zaradi rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti posebni družbeni skupini. Odločba o priznanju statusa begunca z dnem vročitve velja tudi kot dovoljenje za stalno prebivanje v RS. Subsidiarna zaščita pa se prizna osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca, vendar izkaže utemeljene in verodostojne razloge, da bi ji bila ob vrnitvi v matično državo povzročena resna škoda (smrtna kazen ali usmrtitev, mučenje ali nehumano ali poniževalno ravnanje). Prav tako priznamo subsidiarno zaščito zaradi resne in individualne grožnje zoper življenje ali svobodo prosilca zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada v izvorni državi. Nudenje zaščite osebam, ki za zaščito zaprosijo, pomeni spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic ter humanitaren in solidaren odnos države ali skupnosti držav do dogajanja v svetu in civilistov, ki so se znašli v oboroženih spopadih oziroma so v izvorni državi preganjani.
 
Določitev kvote oziroma omejevanje števila prosilcev, ki bi lahko v RS zaprosili  za mednarodno zaščito, bi pomenilo kršitev dostopnosti do postopka kot temelja begunskega prava, kršenje ene izmed temeljnih človekovih pravic, t. j. pravice do pribežališča, in neizpolnjevanje določil Ženevske konvencije, ki predstavlja temelj mednarodnega humanitarnega prava.  
 
RS je kot država članica EU zavezana tudi k vzpostavitvi skupne evropske azilne politike oziroma skupnega evropskega azilnega sistema ter delitvi bremen in solidarnosti med državami članicami pri sprejemanju beguncev. Ključni namen skupne evropske azilne politike je oblikovanje območja svobode, varnosti in pravic, odprtega za vse, ki jih okoliščine prisilijo k legitimnemu iskanju zaščite. Pri iskanju skupne rešitve za migrantsko problematiko na ravni EU je ključna solidarnost. RS je vseskozi v postopku dogovarjanja o sodelovanju v projektih trajne preselitve in premestitve vztrajala na stališču, da je odločitev prostovoljna in da se pri številu sprejetih oseb mora upoštevati integracijske in nastanitvene zmogljivosti države članice. Pri določitvi števila oseb, ki bodo sprejete v RS, so bile upoštevane tako nastanitvene kot integracijske zmogljivosti države, kar se odraža tudi v dogovorih o številu sprejetih oseb skladno z zavezo o trajni preselitvi 20 oseb v okviru zaključkov predstavnikov vlad držav članic na Svetu EU 20. 7. 2015 in v dodelitvah s sklepom Sveta (EU) 2015/1523 z dne 14. 9. 2015, skladno s katerim bo v Republiko Slovenijo premeščenih 230 oseb, in sklepom Sveta (EU) 2015/1601 z dne 26. 9. 2016, skladno s katerim bo v Republiko Slovenijo premeščenih 337 oseb, skupno 587 oseb v dveh letih.
 
RS je tako možnost omejevanja sprejema oziroma kvote uveljavila v primeru premestitve oziroma trajne preselitve prosilcev in oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, iz drugih držav članic EU oziroma tretjih držav, kjer obveze do dostopnosti postopka ni, saj je bil opravljen že v drugi državi članici EU oziroma tretji državi, in tako omejila oziroma določila kvoto oseb, ki jo RS lahko sprejme. 
 
Navedeno kaže na to, da RS uporablja vse pravne možnosti, da iz drugih držav članic oziroma tretjih držav sprejme takšno število prosilcev za mednarodno zaščito, ki mu lahko nudi učinkovite in hitre postopke, sprejem ter pogoje za vključevanje v slovensko družbo, hkrati pa spoštuje mednarodno pravno zavezujoč in ustavno varovan institut mednarodne zaščite za vse osebe, ki na njenem ozemlju zaprosijo za zaščito.
 
RS je uporabila tudi številne druge ukrepe kot učinkovit odziv na povečano število prosilcev za mednarodno zaščito. Vlada je tako februarja 2016 kot odziv na dane razmere sprejela odlok o določitvi seznama varnih izvornih držav: Albanija, Alžirija, Bangladeš, BiH, Črna gora, Egipt, Kosovo, Makedonija, Maroko, Srbija, Tunizija in Turčija. Odlok določa, da MNZ redno pregleduje stanje v teh državah in v primeru poslabšanja stanja v posamezni državi predlaga njen umik s seznama. Odlok je začel veljati 20. 2. 2016. Z označitvijo nekaterih držav za varne izvorne države, se sistem mednarodne zaščite razbremenjuje tistih oseb, ki zaščite dejansko ne potrebujejo.
 
Tudi pri pripravi novega Zakona o mednarodni zaščiti, ki bo začel veljati 24. 4. 2016, je bilo vodilo pravočasen odziv na trenutno migrantsko krizo in na potencialno novonastalo situacijo. Namen novega zakonodajnega okvirja je omogočiti hitre in učinkovite postopke odločanja o prošnjah za mednarodno zaščito. Pri tem je treba tistim, za katere se bo ugotovilo, da zaščito resnično potrebujejo, zagotoviti dobro podlago, da se bodo čim lažje in hitreje uspešno vključili v slovensko družbo, po drugi strani pa omogočiti temelj učinkoviti politiki vračanja tistih, ki do mednarodne zaščite niso upravičeni in do katerih v skladu z zakonodajo RS nima nobenih obveznosti. Tudi na podlagi Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. 6. 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ima RS obvezo zgolj do sprejema migrantov, ki so ob vstopu na naše ozemlje zaprosili za mednarodno zaščito, potem pa so med postopkom naše ozemlje zapustili.


Vlada se je na dopisni seji tudi seznanila, da je izvedba projekta postavitve začasnega perona za izstop migrantov v občini Šentilj upravičena in nujna za potrebe migrantov in zato tudi upravičena do povračila stroškov v skladu z Navodilom za povračilo stroškov, nastalih kot posledica migrantskega toka. Vlada Republike Slovenije je sklenila, da Ministrstvo za notranje zadeve na podlagi tega sklepa zagotovi investicijski transfer občini Šentilj za izgradnjo in osvetlitev začasnega perona za izstop migrantov v Šentilju v višini 92.792,25 evra. Ministrstvo za finance sredstva zagotovi skladno s četrtim odstavkom 71. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017.