Skoči na vsebino

NOVICA

Ministrica o vlogi pomožne policije

Državni svet Republike Slovenije, Zveza vojne veteranov za Slovenijo, Zveza slovenskih častnikov in Zveza policijskih veteranskih društev Sever so danes, 25. aprila 2016, organizirali nacionalni posvet Vloga rezerve pri zagotavljanju vzdržljivosti obrambno-varnostnih sistemov Slovenije.

Uvodne referate so predstavili predsednik Državnega sveta Mitja Bervar, ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar, ministrica za obrambo Andreja Katič in načelnik generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman.

 

Govor ministrice za notranje zadeve objavljamo v celoti (velja govorjena beseda):

»Spoštovani predstavniki Državnega sveta Republike Slovenije, Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zveze slovenskih častnikov in Zveze policijskih veteranskih društev Sever, dragi gostje,

 

z veseljem sem se odzvala vašemu povabilu na Nacionalni posvet o vlogi rezerve pri zagotavljanju vzdržljivosti obrambno-varnostnih struktur Slovenije. Pomožna policija je namreč ena ključnih nacionalnih struktur in je bila nosilka izredno pomembnih nalog tako v preteklih letih, kot tudi danes in prepričana sem, da bo tako tudi v naslednjem obdobju. Iz preteklosti, torej pred letom 1991, smo v Sloveniji poznali rezervno sestavo milice, po letu 1991 rezervno sestavo policije, s sprejemom novega zakona o organiziranosti in delu v policiji pa smo rezervno policijo preimenovali v pomožno policijo. Njen namen je namreč predvsem v tem, da s svojo dodano številčno vrednostjo pomaga policiji pri opravljanju njenih zakonskih nalog. Slovenska policija v sodelovanju s posamezniki in skupnostmi zagotavlja varnost ljudi in premoženja, preprečuje, odkriva in preiskuje kriminaliteto, zagotavlja javni red in mir, varuje državno mejo in prispeva k varnosti cestnega prometa. Prevzema torej svoj del odgovornosti za nacionalno varnost, širjenje območja svobode, varnosti in pravic v Evropski uniji ter za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti.

 

V dobro usposobljenih pomožnih policistih ima tako policija močno in zanesljivo kadrovsko podporo za delovanje ob nepredvidenih dogodkih, kot so predvsem naravne in druge nesreče, v dogodkih, ko je hujše ogrožena javna varnost, za primere zavarovanja državne meje, krize, izrednega ali vojnega stanja, pa tudi kadar je treba nadomestiti izpad aktivnih policistov v policijskih enotah zaradi različnih razlogov. Morda se v javnosti o obstoju in vlogi pomožne policije premalokrat govori, ali pa se ji krivično pripisuje nezadosten pomen. To želim preseči in zato moram izpostaviti, da smo samo v zadnjem obdobju nemalokrat vpoklicali pomožne policiste in njihova pomoč se je vselej izkazala kot neprecenljiva. Naj samo spomnim na nedavne dogodke ob migrantski krizi, kjer sta se v učinkovitem obvladovanju migracijskega toka tudi javno pokazali moč in uporabnost inštituta pomožne policije. Svojih nalog takrat niso opravljali le na policijskih postajah, kjer so nadomeščali policiste, ki so bili napoteni v kadrovsko pomoč za upravljanje migracijskega toka, ampak so bili tudi neposredno udeleženi pri delu v sprejemnih centrih predvsem na območju policijskih uprav Novo mesto in Maribor. Izkazali so se za odlične sodelavce, za kar si zaslužijo iskreno pohvalo in spoštovanje.

 

Potrebe po vpoklicu pomožne policije za nadomeščanje policistov in opravljanje manj zahtevnih policijskih nalog so se pokazale tudi ob hujših poplavah in žledu, na večjih športnih dogodkih, kot so vsakoletne tekme v smučarskih poletih na Planici, nedavno Evropsko prvenstvo v košarki, pa tudi večje kolesarske in tekaške prireditve. Pomožni policisti so vsakokrat dokazali, da so profesionalni, učinkoviti, požrtvovalni in predvsem nepogrešljivi.

 

V policiji je 8.200 zaposlenih, od tega je 7.100 policistov, in moje trdno stališče, ki ga bom vedno zagovarjala je, da je pomožna policija nujno potrebna struktura in zelo pomemben člen v verigi zagotavljanja visoke stopnje varnosti. Žal se je zaradi finančnih in organizacijskih sprememb ter varčevalnih ukrepov v policiji tudi pomožna sestava v zadnjih letih vseskozi krčila, tako da je nazadnje število rezervnih policistov pristalo na okoli 250 za celotno Slovenijo. Ta številka je zame povsem nesprejemljiva in zato sem sprejela nujne ukrepe.

 

Ključni ukrep je bila sprememba Zakon o organiziranosti in delu v policiji konec lanskega leta, ko smo predlagali povišanje starosti pomožnih policistov na 60 let. Tako lahko v kratkem času angažiramo policiste, ki se upokojujejo in so še vedno dovolj usposobljeni za opravljanje nalog pomožnih policistov. Sprememba starostne meje tudi omogoča sodelovanje upokojenih policistov v pomožni policiji, kar zmanjša stroške kadrovanja in poveča kakovost njihovega dela kot pomožnih policistov. Pogodbe tako lahko sklepamo z izkušenimi policisti, ki ne potrebujejo siceršnjega predvidenega štirimesečnega usposabljanja. Aktiviranje pomožnih policistov iz vrst upokojenih policistov pomeni tudi finančno razbremenitev na eni strani za tiste delodajalce, pri katerih so zaposleni drugi pomožni policisti, in na drugi strani za policijo, saj delodajalcem ni treba zagotavljati povračila stroškov. Nenazadnje pa policisti ob upokojitvi zadržijo uniformo in drugo opremo za čas sklenjene pogodbe, tako da tudi s tega vidika ni dodatnih stroškov. Najbolj otipljiv in predstavljiv rezultat pa je vsekakor število pomožnih policistov, ki ga v naslednjem obdobju pospešeno povečujemo z 250 na okoli 850, naš cilj do 2018 pa je doseči številko 1.500.

 

To smer nakazuje tudi Resolucija o dolgoročnem razvojnem programu policije do leta 2025 s sloganom »Kakovostna policija za varno Slovenijo«, ki bo pomožni policiji predvsem povrnila njeno veljavo, da bo prepoznana tudi v družbi, med posamezniki in občani – predvsem pri izvajanju lažjih nalog policije, ki pa so, roko na srce, nujno potrebne in brez njih sistem ne bil tako uspešna in učinkovita celota.

 

Hvala.«