Skoči na vsebino

NOVICA

Pri pripravi sprememb Zakona o nalogah in pooblastilih policije sledimo kakovostni in argumentirani razpravi

V javnosti so se v zadnjem obdobju pojavljali očitki o domnevni nevarnosti prehitrega in ne dovolj premišljenega sprejemanja novih policijskih pooblastil v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol-A).

Pri tem so bili kot prizadevanje policije za izvajanje vsesplošnega nadzora zlasti izpostavljeni:

- možnost uporabe brezpilotnih zrakoplovov,

- uvedba tehničnih sredstev za avtomatizirano (optično) prepoznavo registrskih tablic,

- zbiranje in obdelava biometričnih podatkov,

- obdelava podatkov o letalskih potnikih.

 

Priprava predloga zakona in usklajevanje vsebine

 

S sprejetjem Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) se je leta 2013 zaključil večji del projekta prenove policijske zakonodaje. Dotedanji Zakon o policiji sta nadomestila Zakon o organiziranosti in delu v policiji in ZNPPol. Slednji je temeljni predpis, ki ureja policijska pooblastila in je uvedel številne novosti, predvsem pa zagotovil večjo sistematičnost, preglednost in jasnost policijskih pooblastil. Vsebuje tudi več varovalk za zagotavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

 

Policijsko delo sodi med področja, za katera je značilno, da v zakonu ni mogoče predvideti vseh situacij, s katerimi se lahko srečujejo tisti, ki ga izvajajo. Pri izvajanju ZNPPol se je namreč pokazalo, da bi bilo treba posamezne določbe, ki so pomanjkljive ali premalo natančno urejene, dopolniti tako, da bo zagotovljena še višja pravna in osebna varnost ljudi in njihovega premoženja ter usklajenost z drugimi sistemskimi zakoni. Dolžnost policije je namreč zagotavljanje varnosti posameznikom in skupnosti, varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države. S pripravo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah ZNPPol se tako dopolnjuje projekt prenove policijske zakonodaje, začete v letu 2009.

 

Že v prvi polovici 2015 smo pripravili osnutek sprememb in dopolnitev ZNPPol. Da bi pridobili mnenja in stališča strokovne javnosti ter nevladnih organizacij za človekove pravice smo 19. avgusta 2015 in 22. septembra 2015 organizirali javni predstavitvi osnutka sprememb in dopolnitev ZNPPol. Prve predstavitve so se udeležili predstavniki Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za obrambo, Ministrstva za javno upravo, Vrhovnega državnega tožilstva, Varuha človekovih pravic, Informacijskega pooblaščenca, Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, druge predstavitve pa predstavniki Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij, Amnesty International Slovenije in Društva za nenasilno komunikacijo.

 

Vse pripombe smo skrbno preučili in jih večinoma tudi upoštevali pri pripravi predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah ZNPPol, ki smo ga 17. februarja 2016 poslali v medresorsko usklajevanje. Usklajevanje še poteka, smo pa predlog zakona v največji možni meri uskladili s Službo Vlade RS za zakonodajo, Varuhom človekovih pravic, Ministrstvom za pravosodje in drugimi ministrstvi. Pri pripravi predloga zakona smo večinoma upoštevali tudi pripombe Informacijskega pooblaščenca. Z njegovimi predstavniki smo se večkrat sestali in pripravili več pisnih pojasnil, v katerih smo predstavili naša mnenja in stališča.

 

Rešitve, ki smo jih pripravili, so oblikovane na podlagi primerjalno pravnih pregledov ter dosedanjih izkušenj in ugotovitev tako, da je izražena potrebna skrb pri spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, hkrati pa zadostujejo potrebam policijske organizacije po učinkovitem zagotavljanju varnosti v skupnosti, upoštevaje, da je tudi varnost ena od temeljnih človekovih pravic.

 

Pri pripravi predloga zakona so bile upoštevane mednarodne konvencije o varstvu človekovih pravic, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, in priporočila domačih in tujih institucij ter organizacij, ki se ukvarjajo z varovanjem človekovih pravic v policijskih postopkih (npr. Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (CPT)). Izhodišča pri pripravi predloga zakona so bile tudi analize, raziskave in projekti, ugotovitve nadzorov, stališča varuha človekovih pravic, sodne prakse in odločitve ustavnega sodišča ter teorija in praksa sodobnih demokratičnih policij.

 

15. februarja 2016 smo predlog zakona (poleg predloga zakona smo objavili gradivo, iz katerega so podrobneje razvidni razlogi za uvedbo novih policijskih pooblastil - električnega paralizatorja kot prisilnega sredstva, uporabe tehničnih sredstev za optično prepoznavo registrskih tablic pri nadzoru cestnega prometa in zbiranja podatkov o letalskih potnikih) objavili na spletnih straneh Ministrstva za notranje zadeve in Policije, javnost pa pozvali, da do 15. marca 2016 pošlje morebitne predloge in pripombe.

 

Navedeno kaže, da ves čas priprave predloga sprememb in dopolnitev ZNPPol delujemo transparentno, da si prizadevamo pridobiti mnenja in stališča čim širšega kroga javnosti, vse pripombe skrbno preučimo in jih poskušamo v največji meri uskladiti s predlagatelji, zato menimo, da so očitki o prehitrem in ne dovolj premišljenem sprejemanju novih policijskih pooblastil neupravičeni. Iskanje pravega ravnovesja med varnostjo in zasebnostjo je v pristojnosti zakonodajalca, menimo pa, da je dolžnost Policije, da opozori na določene probleme, izzove strokovni diskurz in ponudi rešitve. Varnost je pomembna človekova pravica in Ministrstvo za notranje zadeve in Policija sta v procesu priprave gradiva izpostavila varnostne situacije ter rešitve, dialog z vsemi deležniki v medresorskem usklajevanju pa vodila izhajajoč iz načela sorazmernosti - z najmanjšimi možnimi posegi v človekove pravice zagotoviti varnost in izvedbo policijske naloge. Navedbe o policijski državi zato ocenjujemo kot nekorektne do zakonodajalca.

 

Mnenja in stališča MNZ in Policije o vsebinah, ki so bile izpostavljene v javnosti

 

Novi 114.a člen opredeljuje načine uporabe tehničnih sredstev, ki jih pri zbiranju podatkov zaradi opravljanja policijskih nalog smejo uporabljati policisti. Pri tem ne gre za nova pooblastila, temveč zgolj za bolj določno opredeljene načine uporabe teh tehničnih sredstev oziroma nosilce, na katere so ta tehnična sredstva lahko nameščena.

 

Policisti v praksi pri opravljanju nalog uporabljajo tehnična sredstva (predvsem tehnična sredstva za fotografiranje ter video in avdio snemanje) neposredno, iz vozila, plovila, zrakoplova (helikopterja) zgradb ali drugih objektov. Zaradi številnih prednosti (racionalnost, varnost policistov ...) tuje policije kot nosilce teh tehničnih sredstev vse pogosteje in uspešno uporabljajo tudi brezpilotne zrakoplove, tujim izkušnjam pa smo sledili tudi pri pripravi sprememb in dopolnitev zakona. Z vidika posegov v zasebnost je pomembno, da bi policisti pri opravljanju nalog smeli brezpilotne zrakoplove uporabljati, če bi glede na okoliščine konkretnega primera (glede na vrsto naloge) imeli konkretno pravno podlago v zakonu (npr. ko bi bili izpolnjeni zakonski pogoji za uporabo tehničnih sredstev za fotografiranje ter video in avdio snemanje, bi smeli policisti uporabiti ročno kamero, kamero, ki je nameščena na vozilo, plovilo, helikopter, zgradbo ali drugi objekt, pa tudi kamero, ki bi bila nameščena na brezpilotni zrakoplov). Pri tem so v predlogu zakona naštete konkretne pravne podlage, ko smejo policisti pri opravljanju nalog oziroma izvedbi pooblastila uporabiti tehnična sredstva za video in avdio snemanje (npr. pri ogledu kraja kaznivega dejanja ali prekrška, ogledu kraja prometne nesreče, pri iskanju oseb ...). Poudarjamo, da policisti nimajo pooblastila, da bi z uporabo daljinsko vodenih zrakoplovov izvajali vsesplošni nadzor cestnega prometa ali drugih območij, niti si policija k temu ni nikoli prizadevala.

 

V zvezi z optično (avtomatizirano) prepoznavo registrskih tablic izpostavljamo, da je namen uporabe navedenih tehničnih sredstev točno določen in je vezan le na najhujše kršitve cestnega prometa, zaradi katerih je treba vozila ali voznika izločiti iz prometa, kot tudi primere, ko je treba izslediti ukradeno vozilo ali iskano osebo. Menimo, da predlagana določba vzpostavlja ustrezne varovalne mehanizme, da se z navedenimi tehničnimi sredstvi ne bi izvajal množičen nadzor nad udeleženci cestnega prometa. Zakon namreč izrecno določa, da se smejo uporabljati le na vozilih policije (ne pa tudi stacionarna postavitev naprav), da jih smejo uporabljati le policisti določenih policijskih enot, da mora policija tudi pri organizaciji dela policistov paziti, da se jih ne uporablja na način, ki bi omogočal množični nadzor nad udeleženci cestnega prometa (npr. da bi se jih uporabljalo kot nadomestilo za stacionarne naprave - hkratna postavitev vozil na širšem območju na vseh pomembnih prometnih povezavah). Pomembno je tudi, da je predvideno takojšnje brisanje podatkov o vozilih, ki ne bodo uporabljeni za izvedbo nalog, kar pomeni, da dostop do podatkov o ostalih voznikih oziroma vozilih ne bo mogoč (za razliko od ureditve v nekaterih drugih državah, kjer smejo hraniti tovrstne podatke tudi po več let).

 

Na podlagi pripomb Informacijskega pooblaščenca smo ustrezneje uredili zbiranje in obdelavo biometričnih podatkov pri opravljanju policijskih nalog (gre za odvzem in primerjavo prstnih odtisov in odtisov dlani, fotografiranje osebe in primerjavo fotografije s fotografijami drugih oseb, odvzem brisa ustne sluznice ali drugega biološkega materiala in primerjavo profilov DNK). Določbe predlagane spremembe prvega odstavka 112. člena ne razumemo kot podlage za vsesplošno zbiranje podatkov o biometričnih značilnosti oseb, temveč iz določbe jasno izhaja, da smejo policisti biometrične značilnosti obdelovati pri identifikacijskem postopku, pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj pa, če je to glede na okoliščine storitve konkretnega kaznivega dejanja nujno in potrebno.

 

Opredelitev pogojev za zbiranje podatkov o letalskih potnikih je eden izmed ukrepov za preprečevanje in odkrivanje terorizma. V zadnjem času se namreč različne oblike terorizma vse pogosteje pojavljajo tudi v Evropi. Evropski svet je zbiranje in obdelavo podatkov o letalskih potnikih prepoznal kot učinkovit, proaktiven in usmerjen pristop za boj proti terorizmu in drugim hujšim oblikam kriminalitete, saj z ustrezno programsko podporo omogočajo strateško in operativno ocenjevanje tveganj posameznikov, ki so povezani s kriminalno dejavnostjo. Obdelava podatkov o potnikih bi se glede na predlagano določbo izvajala z namenom preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona terorističnih in drugih hudih kaznivih dejanj, in sicer za odkritje ter prijetje storilcev in sostorilcev navedenih kaznivih dejanj, razkritje kriminalnih mrež in povezav med njihovimi člani ter dokazovanje krivde za storitev navedenih kaznivih dejanj. Zavedamo se, da gre za občutljivo pooblastilo in da so v strokovni in drugi javnosti različni pogledi in pomisleki glede njegove uzakonitve, zato menimo, da je ustrezno, da se odločitev o morebitni uvedbi sprejme v nadaljnjem zakonodajnem postopku.

 

V javnosti je bilo izpostavljeno tudi vprašanje nujnosti uzakonitve električnega paralizatorja kot prisilnega sredstva. Pri tem poudarjamo, da pri spremljanju izvajanja pooblastil policistov že več let ugotavljamo, da obstaja delna praznina med palico in strelnim orožjem, saj policisti (razen vodnikov službenih psov) nimajo ustreznega prisilnega sredstva, s katerim bi lahko z varne razdalje in učinkovito obvladali osebo, ki se aktivno upira z orožjem ali nevarnim predmetom (nož, palica, razbita steklenica ipd.). Policisti imajo sicer plinski razpršilec, ki pa je učinkovit le v primeru, če dražilna snov pride v stik z očmi (policist mora s curkom plinskega razpršilca osebo zadeti v oči). Praksa kaže, da je njegova učinkovitost omejena pri duševnih bolnikih, odvisnikih od prepovedanih drog ali oseb, ki so pod vplivom alkohola, pri osebah, ki nosijo očala, kapo s ščitnikom ipd., pomemben vpliv na učinkovitost pa imajo tudi zunanji dejavniki, kot so veter, močan dež, prevelika razdalja ipd. Tuje policije v tovrstnih primerih uspešno uporabljajo električne paralizatorje zadnje generacije (na trgu ni drugega primerljivega prisilnega sredstva), ki omogočajo policistom, da v takih primerih postopke varneje zaključijo in z minimalnimi posledicami tako za policiste kot za osebe, zoper katere to prisilno sredstvo uporabijo. Električni paralizator v primerjavi z drugimi prisilnimi sredstvi omogoča tudi največjo možno stopnjo nadzora pri uporabi, saj je čas, trajanje in druge podatke o uporabi mogoče kadarkoli preveriti, posnetek kamere, nameščene na ročaj naprave, pa omogoča nazoren vpogled tako v način uporabe kot tudi v njeno upravičenost (na zakonski ravni je predvideno, da morajo biti električni paralizatorji, ki jih pri opravljanju nalog smejo uporabljati policisti, opremljeni s kamero za video snemanje policijskega postopka). V določenem delu javnosti sicer obstajajo zadržki za uvedbo električnega paralizatorja kot prisilnega sredstva, vendar do sedaj nihče ni ponudil alternativne rešitve za varno in učinkovito ukrepanje policistov v navedenih primerih.