Skoči na vsebino

NOVICA

Ministrica v Bruslju o upravljanju zunanjih meja, migracijah in terorizmu

Danes, 9. decembra 2016, je v Bruslju potekalo zasedanje sveta ministrov za pravosodje in notranje zadeve, ki se ga udeležuje tudi ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar.

Uvodoma so se ministri seznanili s predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju meja držav članic EU. Z uredbo se vzpostavlja evropski sistem vstopa/izstopa, ki bo omogočal boljše upravljanje zunanjih meja. Nanaša se na državljane tretjih držav, ki na schengensko območje vstopijo z namenom kratkoročnega bivanja ali na podlagi popotniškega vizuma (v trajanju enega leta). Kot je ministrica opozorila v razpravi, še vedno, kljub veliko vloženega dela, med ključnimi nerešenimi vprašanji ostaja odprto vprašanje o načinu izračuna trajanja bivanja in vprašanje, na katerih mejah bi tak sistem vpeljali. Prav tako pa se moramo zavedati, da bodo te spremembe, ko bodo sprejete, vplivale na samo izvajanje v praksi, še posebej pa jih bodo občutile države članice na meji. Zato je ministrica izpostavila, da bi morali imeti na voljo dovolj časa za ustrezno razpravo o odprtih vprašanjih in iskanje ustreznih praktičnih rešitev, kar bi v nadaljevanju predstavljalo trdno osnovo za vzpostavitev dobro delujočega sistema.

 

Sledila je razprava o trenutnih razmerah na področju migracij. Ministri so se strinjali, da je danes situacija bistveno drugačna, kot je bila pred enim letom, vendar je še vedno do določene mere negotova. Zato moramo nadaljevati z dosedanjimi aktivnostmi. Te gredo v smeri učinkovitega varovanja zunanje meje EU, okrepitve dela pri preprečevanju vstopa ilegalnih migrantov in njihovem vračanju ter sistemskega pristopa in okrepljenega sodelovanja s tretjimi državami (sporazumi z Afganistanom, Nigerijo in Malijem).

 

V Slovenijo smo v projektu premestitve preselili 124 prosilcev za mednarodno zaščito (23 iz Italije in 101 iz Grčije), ta trenutek v Frontexovih operacijah sodelujejo štirje slovenski policisti, poleg tega z osmimi policisti dvostransko pomagamo še v Makedoniji.

 

Delovno kosilo so ministri namenili razpravi o učinkoviti solidarnosti, ki jo Slovenija razume kot prispevek držav članic k boljšemu upravljanju z migracijami v EU. "Solidarnost za nas ne more biti samo sodelovanje v projektu premestitve oseb, ampak se solidarnost kaže tudi z napotitvijo policistov na zunanje meje EU in v Evropsko mejno in obalno stražo ter različnih strokovnjakov v evropske agencije, v sodelovanju v iniciativah in projektih v drugih državah članicah in državah izvora," je poudarila ministrica. Učinkovita solidarnost temelji na tristopenjskem modelu, stopnje pa so odvisne od migracijskega pritiska na posamezno državo članico. Po našem mnenju bi bilo treba nujno najprej definirati, kaj učinkovita solidarnost je, nato pa oblikovati ukrepe za izkazovanje solidarnosti in določiti kriterije, ki bi jih uporabili v okviru posamezne stopnje.

 

Učinkovita solidarnost je bila tudi tema dvostranskega srečanja s švedskim ministrom za pravosodje in migracije Morganom Johanssonom.

 

Slovaško predsedstvo je predstavilo tudi povzetek dosedanjih aktivnosti, usmerjenih v prenovo pravne podlage Skupnega evropskega azilnega sistema. Pri tem Slovenija vseskozi zagovarja horizontalno obravnavo ključnih vprašanj v vseh predlogih hkrati.

 

V okviru boja proti terorizmu so se ministri seznanili s skupnim pismom francoskega in nemškega notranjega ministra, v katerem sta opozorila na pomen in vlogo elektronske komunikacije kot sredstva za objavljanje sovražnih govorov in drugih vsebin na spletu, ki spodbujajo nasilni ekstremizem in proces radikalizacije. Predlagala sta okrepitev pravne podlage, ki bo zavezovala ponudnike storitev elektronske komunikacije k sodelovanju v kazenskih preiskavah, hitrejšo odzivnost in orodja za identifikacijo sporočil v povezavi z nasilnim ekstremizmom in terorizmom.

 

Komisija in Koordinator EU za boj proti terorizmu sta prisotne seznanila z nevarnostmi, ki jih predstavljajo tuji teroristični borci - povratniki in s političnimi možnostmi, ki jih imamo na voljo. Ob podpori vsem političnim možnostim je poleg potrebe po vzpostavitvi programov in sistemov za rehabilitacijo in reintegracijo nujna tudi izmenjava informacij in njihovo posredovanje Europolu. Direktor Europola je včeraj zvečer na EU Internem Forumu, ki ga je organiziral komisar Avramopoulos, Slovenijo izpostavil kot prvo izmed dveh najbolj aktivnih držav pri posredovanju informacij o sumljivih spletnih vsebinah. Poleg nas je bilo izpostavljeno še Združeno kraljestvo.

 

Kot Slovenija vseskozi opozarja, mora biti naš odziv integrativen in komplementaren, vključevati mora torej vse deležnike in zagotoviti ukrepanje v okviru vseh predlaganih političnih možnosti, da bo bomo učinkoviti. "Naj vas ob tem spomnim na iniciativo "Western Balkan Counter-Terrorism iniciative", ki jo vodi Slovenija in s katero pomagamo državam regije vzpostaviti potrebne kapacitete za boj proti terorizmu in preprečevanje nasilnega ekstremizma, skladno s standardi EU in skupaj z več kot 50 mednarodnimi partnerji," je v izjavi za javnost izpostavila ministrica. Poročilo o izvajanju te iniciative bo predstavljeno 16. decembra 2016 na ministrski konferenci EU - Zahodni Balkan s področja pravosodja in notranjih zadev na Brdu.

 

Na današnjem zasedanju so sprejeli Sklepe o krepitvi zunanjih vidikov notranje varnosti EU na Zahodnem Balkanu, med drugim z integrativnim upravljanjem notranje varnosti. Ta model regionalnega sodelovanja, ki ga je razvila Slovenija v tesnem sodelovanju z institucijami EU, agencijami in državami članicami ter drugimi aktivnimi mednarodnimi partnerji, kot so npr. Združeni narodi, vzpostavlja v regiji Zahodni Balkan model koordinacije vseh mednarodnih partnerjev, aktivnih na področju notranje varnosti v regiji, vzpostavlja pa tudi proces odločanja na visoki ravni, ki bo usmerjal aktivnosti vseh mednarodnih partnerjev proti skupnim, skrbno izbranim in pravim prioritetam. "Tudi o tem bomo govorili prihodnji teden na Brdu," je zaključila ministrica.