Skoči na vsebino

NOVICA

18. december je svetovni dan migrantov

Ljudje so skozi stoletja in desetletja bežali v Evropo iz različnih razlogov in na različne načine. Vojne, preganjanje, ugrabitve, napadi na pripadnike manjšinskih skupnosti so tisti dejavniki, ki sprožijo migracije. Del tega globalnega pojava je lani jeseni postala tudi Slovenija.

V drugi polovici leta 2015 in v začetku leta 2016 se je Slovenija znašla pod izrednim migracijskim pritiskom. Od sredine oktobra 2015 pa do zaprtja zahodnobalkanske migracijske poti v začetku marca 2016 je v državo vstopilo skoraj pol milijona migrantov. Slovenija se je na največji humanitarni in hkrati varnostni izziv po 2. svetovni vojni odzvala hitro in koordinirano. Spoštovala je evropsko zakonodajo in spremljala, koliko in katere osebe so vstopile v državo. Sodelovanje med vsemi akterji, ki so skrbeli za sprejem in nastanitev migrantov, je bilo dobro, oskrba migrantov ustrezna, do incidentov ni prihajalo. Slovenija je postopala tako po lastnih kot po pravilih azilne zakonodaje, varovala je schengensko mejo, opravljala kontrolo na meji ter hkrati zagotavljala varnost prebivalcev in migrantov. Vsi migranti so bili med prečkanjem Slovenije v stiku z nevladnimi organizacijami in Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce, katerega mandat je zagotavljanje dostopa do postopka za priznanje mednarodne zaščite.

 

Za veliko večino migrantov Slovenija ni bila ciljna država, ampak so pot nadaljevali v druge članice EU, predvsem Nemčijo, Avstrijo in Švedsko, kjer so zaprosili za mednarodno zaščito. Od skoraj pol milijona migrantov, ki so v migrantskem valu vstopili v državo, jih je za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji zaprosilo le 475 oziroma 0,10 %. Kljub temu pa v letu 2016 na Ministrstvu za notranje zadeve beležimo izrazito povečanje števila prošenj za mednarodno zaščito. V primerjavi z letom 2015, ko je za mednarodno zaščito zaprosilo 277 oseb, je do konca novembra 2016 za mednarodno zaščito zaprosilo kar petkrat več oseb (1170), največ Afganistancev, Iračanov in Sircev.

 

Slovenija je kot država članica EU zavezana k vzpostavitvi skupne evropske azilne politike oziroma skupnega evropskega azilnega sistema ter delitvi bremen in solidarnosti med državami članicami pri sprejemanju beguncev. Ključni namen skupne evropske azilne politike je oblikovanje območja svobode, varnosti in pravic, odprtega za vse, ki jih okoliščine prisilijo k legitimnemu iskanju zaščite. Pri iskanju skupne rešitve za migrantsko problematiko na ravni EU je ključna solidarnost. Trajna preselitev in premestitev oseb sta mehanizma, ki izražata načelo solidarnosti in pomoči med državami članicami. Republika Slovenija je vseskozi pripravljena aktivno sodelovati v skladu s principi solidarnosti in ob upoštevanju svojih zmožnosti pri skupnih ukrepih.

 

S postopki premestitve smo začeli maja letos, ko sta v Slovenijo prispeli prvi dve skupini prosilcev za mednarodno zaščito iz Italije in Grčije. Do zdaj je Slovenija premestila 124 prosilcev za mednarodno zaščito, od tega 84 državljanov Sirije in 17 državljanov Iraka iz Grčije ter 23 državljanov Eritreje iz Italije. Do 1. decembra 2016 je bilo odločeno o prošnjah za mednarodno zaščito 79 premeščenih oseb, 73. je bil priznan status begunca, petim so bile prošnje za mednarodno zaščito zavrnjene, v enem primeru pa je bil izdan sklep o ustavitvi postopka zaradi samovoljne zapustitve azilnega doma.

 

Med najbolj ranljivimi skupinami migrantov so vsekakor mladoletniki brez spremstva. Po večletnih prizadevanjih smo naredili prvi korak na poti k sistemski ureditvi tega področja in oblikoval pilotni projekt, v okviru katerega mladoletnikom brez spremstva zagotavljamo ustrezno nastanitev v dijaških domovih v Postojni in Novi Gorici. Medresorska delovna skupina po enem letu bo pripravila celovito evalvacijo projekta, ki bo vključevala predloge sistemskih rešitev za ustrezno nastanitev mladoletnikov brez spremstva v Republiki Sloveniji.

 

Bistven element azilnega sistema je vključevanje tujcev v slovensko družbo. Pomoč pri vključevanju je tista, ki opremlja priseljence z znanji in veščinami, dviguje možnosti enakopravnega sodelovanja v družbi sprejema ter hkrati daje občutek pripadnosti in sprejetosti. V Sloveniji smo v zadnjih letih na tem področju sistemsko naredili zelo veliko. Med ukrepi vključevanja je treba omeniti programe brezplačnega učenja jezika in spoznavanja družbe za državljane tretjih držav, programe za specifične ciljne skupine priseljencev, ki so namenjeni njihovim posebnim potrebam pri vključevanju v družbo, programe medkulturnega dialoga in programe osveščanja širše javnosti o pomenu migracij kot o dejavniku spodbujanja razvoja. Ti programi temeljijo na skupnih smernicah in standardih, dogovorjenih med članicami EU, ki so okvirni in dovolj prilagodljivi, da dopuščajo upoštevanje posebnosti slovenskega prostora.

 

Pri izvedbi teh programov imajo bistveno vlogo nevladne in druge organizacije, ki so dolgoletni partner ministrstva pri konkretnem izvajanju pomoči pri vključevanju. Trenutno se izvajajo programi pomoči pri integraciji za osebe z mednarodno zaščito, orientacijski program za osebe, ki so v Slovenijo prispele v okviru projekta delitve bremen med državami članicami EU, ter programi učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe - Začetna integracija priseljencev, ki se ga udeležujejo tako državljani tretjih držav kot osebe z mednarodno zaščito. Da je program Začetna integracija priseljencev koristen in kakovosten, kažejo podatki Letnega poročila Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik za leto 2015. Ti so pokazali, da so kandidati, ki se udeležujejo tečaja Začetna integracija priseljencev in brezplačnega izpita, v primerjavi z ostalimi kandidati na osnovni ravni na izpitu uspešnejši - med udeleženci tečajev Začetna integracija priseljencev jih je bilo v letu 2015 uspešnih 81 %, med ostalimi pa 61 %.

 

Konec leta 2016 so bile izdane za Ministrstvo za notranje zadeve zelo pomembne in pozitivne ugotovitve Računskega sodišča RS, ki je v reviziji preverjalo uspešnost in učinkovitost poslovanja ministrstva pri obravnavi prosilcev za mednarodno zaščito in oseb z mednarodno zaščito v letu 2015. Računsko sodišče je potrdilo, da zaposleni na področju mednarodne zaščite delajo dobro, strokovno in zakonito. Revizija je pokazala, da je bilo ministrstvo učinkovito pri obravnavi prosilcev za mednarodno zaščito in je o priznanju mednarodne zaščite odločalo v skladu s predpisi. Več kot 98 % prošenj za mednarodno zaščito na prvi stopnji je rešilo prej kot v šestih mesecih. Izvajanje postopkov odločanja o priznanju mednarodne zaščite, ki se nanašajo na izvedbo sprejema prošnje, izvedbo osebnega razgovora, pridobivanje dokazov in druge dokumentacije za odločanje ter izdaje odločb, je bilo skladno z Zakonom o mednarodni zaščiti in drugimi podzakonskimi akti. Ministrstvo je prav tako učinkovito izvajalo ukrepe v zvezi z obravnavo oseb z mednarodno zaščito, saj je ob obvladljivem številu oseb z mednarodno zaščito in prizadevnosti zaposlenih na ministrstvu ter predstavnikov nevladnih organizacij vsem osebam z mednarodno zaščito zagotovilo ali ponudilo vso predvideno pomoč pri integraciji. Sredstva za izvedbo postopkov, posameznih ukrepov in projektov za prosilce za mednarodno zaščito in osebe z mednarodno zaščito so bila pregledno evidentirana in porabljena gospodarno.

 

Konec novembra 2016 je imelo v Republiki Sloveniji dovoljenje za začasno prebivanje 34.308 tujcev, dovoljenje za stalno prebivanje pa 75.558 tujcev.