Skoči na vsebino

NOVICA

12. 4. 2017

Kljub začasnemu odstopu od sistematičnega nadzora se med prazniki ne bomo izognili zastojem

Danes, 12. aprila 2017, je državni sekretar Boštjan Šefic predstavil zaključke sestanka Delovne skupine za meje, ki je potekal v Bruslju, in ukrepe, ki jih bo Slovenija izvajala glede sistematične nadzora na zunanjih schengenskih mejah ob prihajajočih praznikih.

»Slovenija je članica schengenskega območja in pokrivamo mejo med Slovenijo in Hrvaško, ki je ena najbolj obremenjenih schengenskih meja.« Slovenija ima izjemno pomembno vlogo in je branik schengenskega območja. Zato vseskozi temeljito opravljamo naloge varovanja naše meje, kar bomo z vso resnostjo in odgovornostjo opravljali tudi v prihodnje.

 

7. aprila so začele veljati določbe uredbe, s katero se uvaja sistematični nadzor na zunanjih schengenskih mejah. Tako se mejna kontrola izvaja za državljane tretjih držav in državljane EU. V praksi to pomeni, da so potniki deležni sistematičnega  preverjanja identitete in državljanstva ter verodostojnosti in veljavnosti potne listine za prestop meje v več zbirkah podatkov: schengenskem informacijskem sistemu (SIS), Interpolovi podatkovni zbirki o ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentih ter v nacionalnih zbirkah podatkov o ukradenih, protipravno odtujenih, izgubljenih in razveljavljenih potnih listinah.

 

Ob tem je državni sekretar izpostavil, da smo že v času priprave uredbe opozarjali na nesorazmernost tega ukrepa, ki bo v praksi privedel do dolgih čakalnih vrst. Namreč, preverjanje vseh potnikov brez logičnih izjem po našem mnenju ni ukrep, ki bi bil proporcionalen s ciljem uredbe. Zato se je Slovenija zavzemala za širši nabor izjem od sistematičnega preverjanja (npr. otroci do 12 leta in mladoletne osebe, ki potujejo v spremstvu staršev, učenci na organiziranih ekskurzijah, starejše osebe, ki potujejo organizirano, imetniki dovoljenj za obmejni promet). Žal, zadostne podpore pri tem nismo imeli.

 

»Dejansko se je pokazalo, da smo imeli prav in je izvajanje nove določbe uredbe v praksi povzročilo kar precej težav, tudi zastoje na naših mejnih prehodih in nezadovoljstvo potnikov.« Pri tem pa vseeno moramo izpostaviti, da smo že sicer pričakovali povečan promet, saj so nekatere države že začele z dopusti ob prihajajočih praznikih. Slovenija je namreč kot tranzitna država v tem času tudi sicer nadpovprečno obremenjena s prometom. Čakalne dobe za prestop meje so se v povprečju povečale za štiri do petkrat, obseg preverjanja pa za desetkrat v primerjavi z lanskim letom. »Še enkrat želim poudariti, da Slovenija ni opustila sistematičnega nadzora na meji, kot so poročali nekateri mediji; ampak smo minuli vikend sprejeli in po potrebi izvajali ukrepe, s katerimi smo zmanjšali čakalne dobe na mejnih prehodih. Take ukrepe predvideva in dopušča Zakonik o schengenskih mejah.«

 

V preteklih dneh smo imeli številne pogovore s predstavniki Republike Hrvaške tako na politični kot operativni ravni, saj se je, kot so povedali tudi predstavniki Republike Hrvaške, hrvaška stran soočala z velikimi težavami, predvsem na informacijskem sistemu, tehnični opremljenosti in številu policistov na meji. Evropski komisiji smo posredovali izčrpno informacijo o dogajanjih na meji minuli vikend. Danes pa je v Bruslju potekal delovni sestanek predstavnikov Delovne skupine za meje, ki je bil namenjen izmenjavi izkušenj in razjasnitvi odprtih vprašanj, ki so se pojavili v prvih dneh izvajanja uredbe.

 

Evropska komisija je želela pojasniti posamezne določbe in razjasniti določene dvome, ki so se pojavljali pri njihovi interpretaciji, kar vodi v različno prakso držav članic. To še zlasti velja za postopek notifikacije in priprave ocene tveganja v primeru, ko se država članica odloči za t. i. ciljno usmerjene kontrole. Evropska komisija je želela dobiti tudi povratno informacijo o tem, kaj se je od uveljavitve uredbe dogajalo na terenu.

Nekatere države članice (Madžarska, Italija, Bolgarska, Finska, Grčija, Hrvaška) so notifikacijo že poslale in pojasnile ključne razloge, ki so jih vodili v odstop od sistematičnih kontrol. Slovenija je notifikacijo na sestanku napovedala in jo danes popoldan tudi poslala na Evropsko komisijo. Predstavniki Slovenije in Hrvaške so predstavili situacijo glede čakalnih dob in težave, ki smo jih pri tem imeli. Nekatere države članice, npr. Portugalska, trenutno še analizirajo celotno situacijo in se bodo o morebitnih nadaljnjih ukrepih še naknadno odločale. Evropska komisija je v zaključku ocenila, da gre za nekatere začetne težave pri implementaciji uredbe, ki se jih bo poskušalo v nadaljevanju odpraviti. Obljubljeno je, da bo pripravljena revizija Schengenskega praktičnega priročnika, v katerega bodo vključene smernice za izvajanje določb uredbe.

 

Na sestanku je Slovenija izpostavila nujnost oblikovanja enotnih izhodišč za odstop od sistematične kontrole in vzpostavitve skupne prakse izdelovanja ocen tveganja. Ocene tveganja morajo države članice pripraviti za vsak mejni prehod, kjer bi se odločile za t. i. ciljno izvajanje mejne kontrole. Prav tako smo ponovile tiste pomisleke, na katere smo opozarjali ob pripravi uredbe.
 
Glede na to, da so pred vrati velikonočni prazniki in s tem tudi že sicer povečan promet na mejnih prehodih, bomo na podlagi ocene tveganja, ki jo pripravljamo za vsak mejni prehod posebej, uveljavljali izjemo po 8. členu uredbe - začasno odstopili od sistematičnega nadzora. O tem smo danes popoldan obvestili Evropsko komisijo. To pomeni, da bomo na določenih mejnih prehodih na podlagi ocene tveganja v kritičnih obdobjih preverjali tiste potnike, za katere je to glede na varnostne in operativne kazalnike potrebno. Kazalniki bodo vključeni v oceno tveganja, pri potnikih s prepoznanimi kazalniki tveganja bodo morali policisti še vedno opraviti sistematično mejno kontrolo. »S tem želimo vsem dobrovernim potnikom omogočiti, da v čim krajšem času opravijo prestop državne meje.« Ob intervalih redkega prometa pa bo Policija še naprej izvajala sistematično kontrolo vseh potnikov.

 

Na koncu je državni sekretar Šefic izpostavil, da Slovenija kot odgovorna članica EU in schengenskega območja svoje obveznosti dosledno izvaja in jih bo tudi v prihodnje, »saj se zavedamo, da je od našega dela odvisna ne samo varnost slovenskih državljank in državljanov, ampak celotne Evropske unije. Obenem pa si vseskozi prizadevamo, da to ne bi preveč vplivalo na življenje ljudi ob meji kot tudi potnikov.«

 

Izjava za javnost (.mp3)

Odgovori na novinarska vprašanja (.mp3)