Skoči na vsebino

NOVICA

9. 6. 2017

V MNZ vsako prošnjo za mednarodno zaščito obravnavamo individualno

V Ministrstvu za notranje zadeve zavračamo očitke nevladnih organizacij o neustrezni obravnavi in sistematičnem zavračanju prošenj za mednarodno zaščito državljanov Afganistana.

V Ministrstvu za notranje zadeve vsako prošnjo za mednarodno zaščito obravnavamo skladno z Zakonom o mednarodni zaščiti, veljavnimi direktivami EU in mednarodnimi konvencijami. Postopki za mednarodno zaščito so zahtevni upravni postopki, pri čemer se o vsaki prošnji za priznanje mednarodne zaščite odloča individualno in ob upoštevanju subjektivnih in objektivnih elementov. Prosilcem za mednarodno zaščito so ves čas postopka zagotovljena temeljna postopkovna jamstva. Osebi, ki zaprosi za mednarodno zaščito, se pred začetkom postopka zagotovijo informacije o postopku, o njenih pravicah, dolžnosti sodelovanja s pristojnim organom in posledicah nesodelovanja, o svetovalcih za begunce in nevladnih organizacijah, ki delujejo na tem področju. Prosilec ima tudi pravico, da spremlja postopek v jeziku, ki ga razume. Temeljna varovalka pravnega varstva prosilcev za mednarodno zaščito je tudi brezplačna pravna pomoč v sodnih postopkih. Tako imajo prosilci pravico do pravnega svetovanja in zastopanja ves čas postopka, brezplačna pravna pomoč pa je predvidena v postopkih pred upravnim in vrhovnim sodiščem.

 

Razmere v izvornih državah preučujemo prek različnih informacij o izvornih državah, ki jih pripravljajo mednarodno uveljavljene organizacije (Evropski azilni podporni urad, Urad ZN za begunce, Human rights watch, Misija ZN za pomoč v Afganistanu ...). Na podlagi teh informacij sprejmemo svojo oceno o možnostih, ki jih imajo prosilci ob vrnitvi v izvorno državo. Prav glede Afganistana smo zaradi napotil sodišča pridobili še dodatne informacije o realnih možnostih, ki jih prosilci iz Afganistana lahko izkoristijo. Glede varnosti Afganistana je treba dodati, da je ta razdeljen na province, v katerih se varnostne razmere zelo razlikujejo. Zaradi tega ni mogoče posplošiti, da je Afganistan varen ali ne. V skladu z navedenim in uveljavljeno sodno prakso so nekatere province varnejše od drugih.

 

Leta 2016 je prošnjo za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji vložilo 419 državljanov Afganistana. Podatki o odločitvah, ki so bile sprejete od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016, so:

- 248 postopkov je bilo ustavljenih (ker so prosilci samovoljno zapustili Republiko Slovenijo),

- 59 prošenj je bilo zavrženih (ker je bilo na podlagi meril, določenih v Uredbi 604/2013/EU, ugotovljeno, da je za obravnavo prošenj odgovorna druga država članica EU),

- 24 prošenj je bilo zavrnjenih,

- v 14 primerih pa je bilo prošnji ugodeno, vseh 14 je mladoletnikov brez spremstva.

 

To pomeni, da smo na ministrstvu leta 2016 vsebinsko obravnavali zgolj 38 prošenj za mednarodno zaščito državljanov Afganistana. Primerjava podatkov o pozitivno rešenih prošnjah in vseh vloženih prošnjah tako ne izkazuje vsebinskega odločanja, ki bi v tem razmerju dalo najbolj relevantne rezultate. Tako se ne moremo se strinjati, da sistematično zavračamo prosilce iz Afganistana, saj je od vseh vsebinsko obravnavanih prošenj kar tretjini ugodeno. To je tudi primerljivo z odstotkom pozitivno rešenih prošenj na evropski ravni, kjer je bilo po zadnjih podatkih pozitivno rešenih 29 % prošenj državljanov Afganistana. Zaradi omenjene stopnje pozitivno rešenih prošenj državljani Afganistana niso vključeni v premestitveno shemo, saj je med državami članicami EU dogovorjeno, da se vanjo vključuje državljane držav, katerih stopnja pozitivno rešenih prošenj presega 75 % (pri državljanih Sirije je ta stopnja 96 %).

 

EU in afganistanska vlada sta oktobra 2016 podpisali dogovor, s katerim sta se zavezali k sodelovanju pri reševanju in preprečevanju nezakonitih migracij in glede vračanja prosilcev, ki jim status mednarodne zaščite ni bil priznan. Z omenjenim dogovorom je bil po našem mnenju storjen korak naprej k reševanju migracijske krize, ki jo lahko države članice EU rešijo le s sodelovanje s tretjimi državami, ki temelji na podlagi solidarnosti, zavezanosti in skupnih prizadevanjih.