Skoči na vsebino

NOVICA

26. 1. 2017

Na Malti nadaljevanje razprav o rešitvah koncepta solidarnosti in učinkovitejši izmenjavi informacij med državami članicami

Danes, 26. januarja 2017, je na Malti potekalo neformalno zasedanje Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve, ki se ga je udeležil državni sekretar Andrej Špenga.

Udeleženci so v prvem delu razpravljali o različnih vidikih koncepta solidarnosti in o rešitvah, ki bi zmanjšale sekundarna gibanja prosilcev za mednarodno zaščito med državami članicami.

 

Ministri so ponovno poudarili, da mora solidarnost ostati temelj migracijske politike EU, niso pa uspeli zbližati pogledov na to, kako naj bi bil koncept zasnovan v prihodnje. Ključni vprašanji ostajata obveznost sodelovanja držav članic in vključenost relokacije v seznam obveznih ukrepov. Več ministrov je opozorilo na pomen ustreznega varovanja zunanje meje, s čimer bi zajezili prihode nezakonitih migrantov v EU, in sodelovanje s tretjimi državami. Glede slednjega so pozdravili prihajajoči vrh predsednikov držav in vlad, ki ga bo Malta gostila prihodnji teden.

 

Državni sekretar Špenga je ponovil pripravljenost Slovenije, da odigra aktivno vlogo pri oblikovanju koncepta učinkovite solidarnosti med državami članicami, pri čemer zagovarja, da mora biti vključitev posamezne države odvisna od njenih zmogljivosti in razmer na njenem ozemlju. Pomembno orodje za soočanje z izrednimi razmerami Slovenija vidi v že obstoječem mehanizmu začasne zaščite, ki omogoča enotne, hitre in učinkovite postopke za tujce, ki nesporno potrebujejo zaščito in opredeljuje enoten spekter njihovih pravic. Hkrati predvideva hitro vračanje tistih, ki zaščite ne potrebujejo. Tudi status, ki ga imajo osebe po tem mehanizmu, ni trajen, pač pa predpostavlja njihovo vrnitev v svojo državo takoj, ko so za to izpolnjeni pogoji. Slovenija tako kot možnost nadaljnjih korakov obravnave Dublinske uredbe vidi v izločitvi razdelitvenega mehanizma iz predloga Dublinske uredbe in namesto tega sprejem novega zakonodajnega akta, v izhodišču temelječega na Direktivi o začasni zaščiti. Ta bi pravzaprav pomenil implementacijo koncepta učinkovite solidarnosti z nadgradnjo mehanizma začasne zaščite za primere kriznega upravljanja.

 

Da bi se zmanjšala sekundarna migracija prosilcev, pa tudi oseb z odobrenim statusom, je treba sprejeti ukrepe, ki bodo zmanjšali še vedno obstoječe razlike med posameznimi državami članicami, še posebej glede vrste uporabljenih postopkov, pogojev za sprejem prosilcev in odstotkov priznanih statusov za azil ter vrste zaščite, ki je priznana upravičencem do mednarodne zaščite. S tem bi odpravili tudi druge nezaželene posledice teh razlik, vključno z dejavniki privabljanja.

 

V drugem delu razprave so udeleženci govorili o sistematični uporabi biometričnih podatkov in pomenu visoke stopnje interoperabilnosti med obstoječimi informacijskimi sistemi za krepitev boja proti nezakonitim migracijam, terorističnim in drugim varnostnim grožnjam.

 

Ministri so se strinjali, da je učinkovit boj mogoč le na podlagi ažurnih in popolnih podatkov, pri čemer je biometrija ključnega pomena, saj se le tako lahko preprečijo zlorabe in izogibanje organom pregona z izkazovanjem lažne identitete oziroma ponarejenih dokumentov.

 

Interoperabilnost mora postati pravilo za vse prihodnje zbirke podatkov, vključno s tistimi, za katere trenutno potekajo pogajanja o pravnih podlagah (npr. ETIAS, sistem vstopa/izstopa). Dostop do sistemov morajo imeti vsi, ki ga potrebujejo pri svojem delu zagotavljanja notranje varnosti, seveda v okviru pravil, ki urejajo varstvo podatkov in pogoje za njihovo zbiranje in obravnavo. Velika so pričakovanja od skupine visokih predstavnikov držav članic (high level expert group) za interoperabilnost, ki se na ravni EU sestaja od junija lani, in katere namen je oblikovanje standardov za medsebojno povezljivost zbirk podatkov. Iz Slovenije v tej skupini sodeluje visoka predstavnica Policije.

 

Nekaj držav je opozorilo, da je treba omogočiti vsem državam članicam dostop do vseh pomembnejših zbirk podatkov, ne glede na to, ali gre za države članice schengenskega območja ali ne. To je bil tudi eden od poudarkov državnega sekretarja Špenge, ki je ob tem tudi podprl čim prejšnji dostop Hrvaške do SIS II, kar je pred kratkim predlagala Evropska komisija.

 

Slovenija se strinja, da je za zagotovitev boljše učinkovitosti v boju proti terorizmu ter hudemu in organiziranemu kriminalu treba izboljšati izmenjavo informacij in povečati interoperabilnost obstoječih informacijskih sistemov. Izboljšati je treba učinkovitost uporabe informacij, ki so na voljo v različnih podatkovnih bazah, ob jasni pravni podlagi za njihovo uporabo in upoštevanju omejitve namena. Biometrija je ključnega pomena, kar se je pokazalo tudi v času migracijske krize, ko večina migrantov pri sebi ni imela osebnih dokumentov in je bilo zgolj z uporabo biometričnih podatkov (prstnih odtisov) mogoče odkrivati in preprečiti spreminjanje identitete posameznih oseb.

 

Slovenija podpira predloge za izboljšanje izmenjave informacij, ki jih je mogoče implementirati takoj in za katere ni potrebna sprememba pravnih podlag. Za predloge, ki bi zahtevali spremembo pravnih podlag, pa je treba najprej opraviti poglobljeno analizo trenutnih pomanjkljivosti in potrebnih resursov za izvedbo sprememb, ter nameniti zadostno pozornost standardom varstva podatkov ob polnem spoštovanju temeljnih človekovih pravic.

 

Državni sekretar Špenga se je zavzel tudi za oblikovanje enotnih standardov za uporabo zbirk podatkov, vključno pri nadzoru zunanjih meja. Opozoril je, da le enotno razumevanje ključnih elementov lahko prepreči težave pri implementaciji sprejetih rešitev (npr. definicija meje, kjer se izvajajo določeni ukrepi).

 

Ob robu dogodka se je državni sekretar Špenga srečal z več kolegi iz drugih držav in opravil številne bilateralne pogovore o problematiki podaljšanja nadzora na notranjih mejah schengenskega območja.

 

Opozoril je, da Slovenija odločno nasprotuje nameri za podaljšanje mejnih kontrol na notranjih mejah, saj se grožnje Schengenskega območja lahko objektivno dokazuje le z uradnimi podatki o nezakonitih prehodih meje. V celotnem letu so nam avstrijski varnostni organi vrnili zgolj 76 oseb, medtem pa je po uradnem dokumentu Evropske komisije samo v zadnjem mesecu italijansko-avstrijsko mejo nezakonito prečkalo 716 oseb, avstrijsko-nemško mejo pa 1426 oseb. Dokaz o učinkovitosti slovenskih ukrepov in odlično opravljenega dela policije so zanemarljive številke nezakonitih prehodov notranje slovenske meje. Špenga je ministre pozval k razpravi, saj bi morali imeti možnost, da nam komisija predstavi analize in argumente, ki utemeljujejo njene ocene iz predstavljenega dokumenta. Kar precej držav članic podpira naše argumente, vendar je težko napovedati končno odločitev, ki jo bo sprejel Evropski svet.