Skoči na vsebino

NOVICA

14. 2. 2017

Ministrica v DZ predstavila razloge in novosti predloga sprememb in dopolnitev ZNPPol

Danes, 14. februarja 2017, v Državnem zboru poteka druga obravnava predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Ključne razloge in novosti predlaganih sprememb in dopolnitev ZNPPol je predstavila ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar. Nagovor ministrice objavljamo v celoti (velja govorjena beseda).

Foto: Nebojša Tejič/STA

"S sprejetjem veljavnega Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) se je zaključil večji del v letu 2009 začetega projekta prenove policijske zakonodaje. Zakon je uvedel številne novosti, predvsem pa zagotovil večjo sistematičnost, preglednost in jasnost policijskih pooblastil in tudi več varovalk za zagotavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

 

Predlagane spremembe in dopolnitve ZNPPol ne spreminjajo temeljnih načel veljavnega zakona, temveč dopolnjujejo in natančneje urejajo določbe, ki so se med izvajanjem zakona pokazale kot pomanjkljive ali premalo natančno urejene, tako da bo zagotovljena še višja pravna in osebna varnost ljudi in njihovega premoženja.

 

Predlog zakona je rezultat skoraj dveletnih priprav in zelo intenzivnih ter konstruktivnih usklajevanj s strokovno javnostjo, nevladnimi organizacijami za človekove pravice ter predvsem Ministrstvom za pravosodje in Službo Vlade za zakonodajo. Predlog je bil predstavljen zainteresiranim poslanskim skupinam, preučene so bile vse pripombe poslank in poslancev ter Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Na podlagi pripomb so bili oblikovani amandmaji, s katerimi so se upoštevale pripombe Zakonodajno-pravne službe. Naj v nadaljevanju opozorim le na nekatere bistvene amandmaje:
• Določbe glede prirejene identitete so bile dopolnjene glede nadzora in uničenja prirejene identitete, pogojev za razkritje prave identitete policista in statusa policista, ki ga mora imeti tuji tajni delavec.
• Določbe glede nasilja na športnih prireditvah se z dodatno opredelitvijo omejujejo na organizirane skupine navijačev oziroma se v skladu z načelom sorazmernosti izvedba ukrepa dodatno omejuje na določene skupine oseb.
• Z dopolnitvijo določb o novem prisilnem sredstvu – električnemu paralizatorju je nedvoumno določeno: kaj se šteje za uporabo, da ga lahko uporabljajo le usposobljeni policisti in jasneje opredeljeno spremljanje zakonitosti in strokovnosti uporabe.
• Z dopolnitvijo zbiranja podatkov o letalskih potnikih (PNR) že zakon določa, kdo postavi ocenjevalna merila in katere so njihove osnovne lastnosti oziroma ocenjevalna merila predstavljajo potovalne moduse storilcev kaznivih dejanj, ki predstavljajo višjo stopnjo tveganja za njihovo morebitno udeležbo pri hujših kaznivih dejanjih.
• Pri uporabi tehničnih sredstev za optično prepoznavo registrskih tablic (ANPR) je z amandmajem nedvoumno določeno, da ta tehnična sredstva ne morejo omogočati obrazne prepoznave.

 

Potekalo je tudi intenzivno usklajevanje z Informacijskim pooblaščencem (IP), ki še vedno predlaga, naj se zbiranje podatkov o letalskih potnikih (PNR) ne izvaja na notranjih letih. Nedavno sprejeta EU PNR Direktiva dopušča državam članicam tudi možnost vključitve notranjih letov pri implementaciji navedene direktive v nacionalne pravne rede. Poudariti je treba, da je Svet EU soglasno sprejel izjavo, v katerem so se države članice zavezale, da bodo implementirale 2. člen oziroma PNR izvajale tudi na notranjih letih.

 

IP nasprotuje optični prepoznavi registrskih tablic oziroma prikazovanju in hranjenju podatkov. Končna določba je bila usklajena z Zakonodajno-pravno službo in pomeni učinkovito sredstvo za preverjanje pomembnih dejstev in okoliščin storitve kaznivega dejanja, prav tako pa so že sedaj vzpostavljeni mehanizmi za učinkovito spremljanje zakonitosti in strokovnosti izvajanja policijskih pooblastil oziroma za preprečevanje zlorab. Prav tako so po našem mnenju pogoji za uporabo brezpilotnih letalnikov (dronov) navedeni dovolj določno oziroma vezani na izvajanja konkretnih policijskih nalog.

 

Predlog zakona podpira tudi Državni svet, ki je po razpravi podal pozitivno mnenje.

 

Temeljna dolžnost policije je zagotavljanje varnosti posameznikom in skupnosti, spoštovanje človekovih pravic in krepitev pravne države. Da bi policija svoje naloge (ob spreminjajočih se varnostnih razmerah) tudi v bodoče lahko opravljala, kar se da učinkovito, potrebujejo policisti ustrezna policijska pooblastila. Kako učinkovito policijo si želimo, je v prvi vrsti odvisno od nas oziroma od tega, kakšno orodje - pooblastila bomo dali policistom za opravljanje njihovih nalog. Zagotovo si želimo, da bi tudi v prihodnje živeli v varni državi, navedeno pa je tudi bistveni cilj in namen predloga zakona. Menimo tudi, da predlog zakona pri vseh novostih vsebuje ustrezne varovalke, ki ob učinkovitem izvajanju policijskih nalog preprečujejo, da bi policisti pri izvajanju policijskih pooblastil pretirano in nesorazmerno posegali v zasebnost posameznika in druge človekove pravice.

 

Predlagane spremembe ne bodo omejile pravic ali svoboščin državljanov, bodo pa zagotovo pomembno pozitivno prispevale k še učinkovitejšemu delu policije.

 

Predlagam, da v primeru, da bodo k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalogah in pooblastilih policije sprejeti amandmaji k manj kot desetini členov dopolnjenega predloga zakona, Državni zbor Republike Slovenije odloči, da se na tej seji Državnega zbora opravi tudi tretja obravnava tega zakona.
 
Spoštovane poslanke in poslanci,
pozivam vas, da predlog zakona podprete, na vse vaše pomisleke pa bom odgovorila po predstavitvi stališč poslanskih skupin k amandmajem."