Skoči na vsebino

IZBRISANI


18. decembra 2013 je začel veljati Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, uporabljati pa se je začel šest mesecev po uveljavitvi, torej 18. junija 2014. Z zakonom, ki ureja povračilo škode osebam, ki so bile po osamosvojitvi Slovenije izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, se popravljajo kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin in izvršuje sodba Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice,  izdana 26. junija 2012 v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji. V pravnem redu Republike Slovenije se tako sistemsko ureja pravično zadoščenje oziroma povračilo škode, ki je izbrisanim nastala zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.

 

Za škodo, ki je izbrisanim nastala zaradi izbrisa, zakon ureja pravico do denarne odškodnine in pravico do drugih oblik pravičnega zadoščenja kot povračilo nastale škode.

1. Denarna odškodnina v upravnem postopku

Od 18. 6. 2014 se lahko na katerikoli upravni enoti v Republiki Sloveniji vloži zahteva za določitev denarne odškodnine, ki se lahko določi v upravnem postopku, če oseba, ki je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva, izpolnjuje pogoje, ki jih je določil Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva.

 

Zakon določa, da je upravičenec oseba, ki je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva in je po izbrisu pridobila dovoljenje za stalno prebivanje po Zakonu o tujcih, Zakonu o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ ali Zakonu o začasnem zatočišču oziroma je bila po izbrisu sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije. Poleg tistih izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva, ki so po izbrisu pridobili dovoljenje za stalno prebivanje ali bili sprejeti v državljanstvo Republike Slovenije, so do povračila škode upravičeni tudi izbrisani, ki so si v Republiki Sloveniji poskušali urediti status, pa je bila njihova vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v slovensko državljanstvo zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen.

 

Za navedene upravičence je pogoj, da je bila vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije vložena pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 50/10, ZUSDDD-B), ki je začel veljati 24. 7. 2010. Pogoj za priznanje statusa upravičenca pri navedeni kategoriji je tudi dejansko življenje v Republiki Sloveniji v obdobju od izbrisa iz registra stalnega prebivalstva do pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa, s katerim je bila vloga zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen.

 

Denarna odškodnina se bo določila glede na obdobje izbrisa. Za vsak zaključen mesec izbrisa je upravičenec upravičen do 50 evrov denarne odškodnine. Z odločbo o izplačilu denarne odškodnine bo upravna enota ugotovila obdobje izbrisa in višino denarne odškodnine. Odškodnine, do višine 1.000 evrov, se bodo izplačale v enem znesku, 30 dni po pravnomočnosti odločbe. Odškodnine, višje od 1.000 evrov, se bodo izplačevale v več obrokih.
 
V postopku izplačila denarne odškodnine odloča upravna enota, na območju katere je imela oseba v času izbrisa prijavljeno stalno prebivališče. Zoper odločbo o določitvi denarne odškodnine v upravnem postopku je dovoljena pritožba, o pritožbi bo odločalo Ministrstvo za notranje zadeve.

 

Za vlogo in odločitev na prvi in drugi stopnji v upravnem postopku se ne plača upravna taksa.

 

Zahteva za izplačilo denarne odškodnine v upravnem postopku se lahko vloži v treh letih po začetku uporabe zakona oziroma v treh letih po pridobitvi dovoljenja za stalno prebivanje, če ta postopek še ni zaključen in je bila vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali sprejem v državljanstvo vložena pred začetkom uporabe Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva. 

 

2. Denarna odškodnina v sodnem postopku

Upravičenec lahko vloži tudi tožbo za plačilo denarne odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi izbrisa. V tem primeru bo o izplačilu odškodnine odločalo pristojno sodišče, skupna višina denarne odškodnine, ki se lahko določi v sodnem postopku pa je omejena na trikratnik zneska, ki je upravičencu lahko določena v upravnem postopku.

 

Tožba za izplačilo denarne odškodnine v sodnem postopku se lahko vloži v treh letih po začetku uporabe zakona oziroma v treh letih po pridobitvi dovoljenja za stalno prebivanje, če ta postopek še ni zaključen in je bila vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali sprejem v državljanstvo vložena pred začetkom uporabe Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva.

 

3. Druge oblike pravičnega zadoščenja

Zakon določa tudi, da lahko upravičenci do denarne odškodnine uveljavljajo tudi druge oblike pravičnega zadoščenja:
- Plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje: če ima oseba veljavno dovoljenje za stalno prebivanje in ne izpolnjuje pogojev za vključitev v zdravstveno zavarovanje, hkrati pa prejema (ali izpolnjuje pogoje za pridobitev) denarno socialno pomoč, mu pripada pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Zahtevo za plačilo tega prispevka se vloži na centru za socialno delo, kjer upravičenec prebiva.
- Vključitev in prednostna obravnava v programih socialnega varstva: upravičenec, ki zaradi posledic izbrisa iz registra stalnega prebivalstva potrebuje pomoč, ima pravico do vključitve in prednostne obravnave v programih socialnega varstva.
- Olajšave pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev: denarna odškodnina, izplačana po Zakonu o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, se ne šteje v dohodek, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
- Pravica do državne štipendije: upravičenec, ki ima veljavno dovoljenje za stalno prebivanje, je upravičen do državne štipendije, če izpolnjuje tudi druge pogoje, ki jih določata Zakon o štipendiranju in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
- Pravica do enakega obravnavanja pri reševanju stanovanjskega vprašanja: ne glede na določbe Stanovanjskega zakona, je upravičenec, ki ima veljavno dovoljenje za stalno prebivanje, pri reševanju stanovanjskega vprašanja izenačen z državljanom Republike Slovenije.
- Dostop do izobraževalnega sistema: upravičenec z veljavnim dovoljenjem za stalno prebivanje je izenačen z državljanom Republike Slovenije na področju izobraževanja po javno veljavnih izobraževalnih ali študijskih programih za pridobitev javno veljavne izobrazbe.
- Pravica do vključitve in prednostne obravnave v programih za vključitev tujcev: upravičenec, ki ima veljavno dovoljenje za stalno prebivanje ali je bil sprejet v državljanstvo Republike Slovenije, ima pravico do vključitve in prednostne obravnave v programih, ki zagotavljajo hitrejše vključevanje v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije.

 

4. Izkazovanje statusa upravičenca

Pri uveljavljanju odškodnine v sodnem postopku in pri uveljavljanju drugih oblik pravičnega zadoščenja zaradi izbrisa mora oseba izkazati, da izpolnjuje pogoje oziroma status upravičenca. Status upravičenca se lahko izkazuje s potrdilom upravne enote, da je bila oseba izbrisana iz registra stalnega prebivalstva in je po izbrisu pridobila dovoljenje za stalno prebivanje ali je bila sprejeta v državljanstvo.

Izpolnjevanje pogojev za pridobitev odškodnine v sodnem postopku ali pri uveljavljanju drugih oblik pravičnega zadoščenja se lahko dokazuje tudi s pravnomočno odločbo o priznanju upravičenca ali pravnomočno odločbo o določitvi denarne odškodnine.

 

Podrobne informacije v zvezi z uveljavljanje pravice do denarne odškodnine in drugih oblik pravičnega zadoščenja so na voljo na vseh upravnih enotah.

 

5. Vključevanje v programe za vključitev tujcev v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije

Zakon, poleg denarne odškodnine, določa tudi druge oblike pravičnega zadoščenja. Med te sodi tudi pravica do vključevanja in prednostna obravnava v programih za vključitev tujcev, ki niso državljani držav članic Evropske unije. Tako se lahko osebe, ki imajo status upravičenca po ZPŠOIRSP, vključijo v programe, ki zagotavljajo hitrejše vključevanje v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije.

 

Z začetkom uporabe ZPŠOIRSP so do brezplačnih programov učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe upravičeni tudi tisti tujci, ki imajo status upravičenca po ZPŠOIRSP, in osebe, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva ter so bile po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva sprejete v državljanstvo Republike Slovenije. Osebe, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva in so pridobile dovoljenje za stalno prebivanje na kateri koli pravni podlagi, in osebe, ki so bile po izbrisu sprejete v državljanstvo Republike Slovenije, bodo svojo pravico do programov vključevanja lahko izkazovale:
- s potrdilom upravne enote o statusu upravičenca (potrdilo bo izdala upravna enota na zahtevo upravičenca);
- s pravnomočno odločbo o priznanju statusa upravičenca (odločba se lahko izda v postopku, kjer oseba zahteva ugotovitev statusa upravičenca);
- s pravnomočno odločno o priznanju denarne odškodnine, izdano v upravnem postopku (odločba se lahko izda v postopku, kjer oseba zahteva izplačilo denarne odškodnine zaradi škode, ki ji je nastala zaradi izbrisa).

 

Upravičenci, ki bodo uveljavljali pravico do vključevanja v programe za vključitev tujcev v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije, bodo izvajalcem teh programov predložili enega od zgoraj naštetih dokumentov.

 

*****

Leta 2010 smo pripravili brošuro z informacijami o ureditvi statusa izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije v slovenskem, hrvaškem, bosanskem, srbskem in makedonskem jeziku (.pdf).