INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA
Na področju dostopa do informacij javnega značaja opravlja Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo dvoje nalog. Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo je tako kot vsi organi javnega sektorja organ zavezanec za posredovanje informacij, s katerimi razpolaga. Hkrati je ministrstvo resorno pristojno za področje dostopa do informacij javnega značaja ter opravlja spodbujevalne in razvojne naloge z namenom transparentnega in odprtega delovanja organov javnega sektorja:
• seznanjanje javnosti o načinu in pogojih dostopa do informacij javnega značaja;
• svetovanje drugim organom v zvezi z uporabo določil Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ);
• druge spodbujevalne in razvojne naloge.
Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo kot resorni organ za področje dostopa do informacij javnega značaja
Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo na podlagi 32. člena ZDIJZ opravlja spodbujevalne in razvojne naloge z namenom transparentnega in odprtega delovanja organov javnega sektorja. Nudi izobraževanja, pomoč in svetovanje prosilcem in organom o tem, kateri podatki javnega sektorja se lahko oziroma pod katerimi pogoji se lahko posredujejo javnosti, in sicer v primeru konkretnih zahtev za dostop po ZDIJZ in v primeru proaktivne objave podatkov javnega sektorja na spletu oziroma v primeru medresorskega usklajevanja predlogov predpisov, ki vsebinsko opredeljujejo pravico javnosti dostopa, npr. za določene vrste podatkov. Javnost in odprtost delovanja je predpisana za državne organe, organe lokalnih skupnosti, javne agencije, javne sklade in druge osebe javnega prava, nosilce javnih pooblastil in izvajalce javnih služb.
Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo kot organ zavezanec po ZDIJZ
Prosilec, ki želi pridobiti informacijo javnega značaja, mora ravnati skladno s postopkom, ki ga predvideva ZDIJZ. Zahtevo za dostop do informacije lahko prosilec poda ustno ali pisno, vendar mu ZDIJZ odreka pravno varstvo, če zahtevo vloži ustno. Prosilec mora v zahtevi opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti, ter določiti, na kakšen način želi biti z informacijo seznanjen (npr. elektronski zapis, vpogled, fotokopija ali prepis). V zahtevi prosilec ni dolžan navesti utemeljitve svoje zahteve, kar pomeni, da ni zavezan izkazovati pravnega ali kakršnega koli drugega interesa niti ni dolžan navesti namena uporabe informacije, ki jo želi pridobiti.
Postopek z zahtevo vodi uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja. Če organ zahtevi za dostop do informacije javnega značaja ugodi, o tem ne izdaja posebne upravne odločbe, ampak naredi le uradni zaznamek. Če pa zahtevo deloma ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo, katere sestavni del je tudi obrazložitev izreka in pravni pouk. Tako se prosilcu omogoči, da proti odločitvi organa uporabi pravno sredstvo.
Zoper odločbo, s katero je organ zahtevo zavrnil, in zoper sklep, s katerim je organ zahtevo zavrgel, ima prosilec po ZDIJZ pravico do pritožbe. V pritožbenem postopku odloča Informacijski pooblaščenec.
Obrazec za dostop do informacij javnega značaja
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja
Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja
Za organe zavezance – vzorci odločb in dopisov v postopku po ZDIJZ
Skupno letno poročilo Vlade RS o izvajanju ZDIJZ
Zavezanci za predložitev letnega poročila o izvajanju ZDIJZ so državni organi in organi lokalnih skupnosti.
Letno poročilo o izvajanju ZDIJZ za leto 2011