Skoči na vsebino

SVOBODA, VARNOST IN PRAVIČNOST


Področje pravosodja in notranjih zadev v Evropski uniji


Postopno oblikovanje prostora, kjer vladajo svoboda, varnost in pravičnost, je bil eden izmed ciljev, ki si ga je zadala Evropska unija v Amsterdamski pogodbi. To področje je zato v naslednjih letih postalo eno najbolj dinamičnih in hitro razvijajočih se področij v EU. Poleg novega pravnega ustroja, ki je države članice na nek način prisilil, da so tesneje sodelovale na področju, sicer tradicionalno povezanim z državljanskimi pravicami, nacionalno suverenostjo in nacionalnim interesom, so na postopno poglobljeno integracijo na tem področju vplivale tudi razmere v širši mednarodni skupnosti. Pri tem imamo v mislih predvsem pojav mednarodnega terorizma in spreminjajočo se naravo (organiziranega) kriminala, ki je že zdavnaj postal transnacionalen in globalen.


Prvi konkretni korak v tej smeri so predsedniki držav in vlad držav članic naredili na izrednem zasedanju Evropskega sveta, ki se je odvijalo oktobra 1999 v mestu Tampere na Finskem. Na tem zasedanju, ki je bilo namenjeno izključno področju pravosodja in notranjih zadev (v nadaljevanju PNZ) je bil oblikovan zelo ambiciozen program dela. Postavljene so bile tudi ključne prednostne naloge na tem področju za obdobje 1999-2004. V t. i. programu iz Tampereja  so bili položeni temelji za skupni evropski azilni sistem, enotno politiko priseljevanja, harmoniziran nadzor na mejah ter tesnejše policijsko in pravosodno sodelovanje, ki temelji na medsebojnem zaupanju in priznavanju.



Obdobje veljavnosti programa so zaznamovali nekateri dogodki, ki so močno vplivali na politike držav po vsem svetu. Najodmevnejša sta bila gotovo teroristična napada v New Yorku leta 2001 in Madridu leta 2004, Evropa pa se je soočila tudi s povečevanjem pritiska nezakonitih priseljencev na zunanje meje EU in vse večjo grožnjo (čezmejnega) organiziranega kriminala. Vse te okoliščine so prisilile Evropo k oblikovanju strategij za soočanje s tovrstnimi izzivi.

Odgovor na te izzive naj bi ponudil nov večletni program, ki ga je Evropski svet sprejel leta 2004, po izteku programa iz Tampereja. Novi program, ki je bil pripravljen na podlagi ocene izvrševanja prejšnjega in predlogov Evropske komisije, je določil prednostne naloge in usmeritve za obdobje 2004-2009. Dokument z imenom Haaški program - krepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji, je vsebinsko nadgradil politike in ukrepe, vzpostavljene z njegovim predhodnikom. 


Tudi to obdobje izvajanja programa je zaznamoval pomemben razvoj dogodkov na ravni EU in po svetu. Pristop 12 novih držav članic leta 2004 in 2007 je preoblikoval Unijo in njen način delovanja. Število prošenj za azil je upadlo in leta 2007 spet začelo naraščati, migracijski pritiski na južno zunanjo mejo EU pa so se občutno povečali. Evropsko gospodarstvo, ki se je že soočalo z dolgoročnim upadanjem delovno sposobnega prebivalstva, se zdaj nahaja v obdobju naraščajoče brezposelnosti in gospodarske negotovosti. Odgovor na te izzive naj bi prinesel 10. decembra 2009 sprejeti že tretji večletni program, imenovan Stockholmski program, ki je opredelil prednostne naloge in postavil cilje za obdobje 2010-2015.