Skoči na vsebino

STOCKHOLMSKI PROGRAM 2010-2015

 

Ozadje

 

Priprava in usklajevanje besedila Stockholmskega programa je bila ena glavnih prioritet švedskega predsedstva Svetu EU v drugi polovici leta 2009. Prvi predlog besedila je bil predstavljen 16. oktobra 2009, usklajevanje pa je potekalo v Odboru stalnih predstavnikov (Coreper). Besedilo so 10. decembra 2009 potrdili predsedniki držav in vlad držav članic na zasedanju Evropskega sveta v Bruslju.

 

Vsebina

 

Program je osredotočen na naslednje glavne prednostne naloge, na podlagi katerih so opredeljeni konkretni predlogi, kako državljanom približati prednosti, ki jim jih prinaša evropsko območje svobode, varnosti in pravice:

 

- Spodbujanje državljanstva in temeljnih pravic: evropsko državljanstvo mora postati otipljiva realnost, območje svobode, varnosti in pravice pa mora zagotavljati enotno varovanje temeljnih pravic, pri čemer najpomembnejšo vrednoto predstavlja spoštovanje človeka in njegovega dostojanstva, pa tudi drugih pravic, ki so določene v Listini o temeljnih pravicah.

 

- Evropa prava in pravice: potrebno je vzpostaviti evropsko pravosodno območje s preseganjem sedanje razdrobljenosti.


- Evropa, ki varuje: strategija na področju notranje varnosti predstavlja pomemben prispevek k izboljšanju varnosti in zaščiti življenja ter integritete evropskih državljanov. Z Lizbonsko pogodbo je vzpostavljen Stalni odbor za koordinacijo operativnega sodelovanja na področju notranje varnosti (t. i. COSI), ki nima vloge v zakonodajnem postopku, temveč obravnava strateška vprašanja s področja notranje varnosti, zlasti s področja boja proti organiziranemu kriminalu, terorizma in drugih groženj.


- Dostop do Evrope v globaliziranem svetu: ob upoštevanju varnosti državljanov Unije je potrebno celostno upravljanje meja in vizumsko politiko oblikovati tako, da bo zagotavljala učinkovitost in uspešnost dostopa do Evrope za vse tiste, ki imajo legitimen interes za vstop na ozemlje Unije.


- Evropa odgovornosti, solidarnosti in partnerstva na področju migracij in azila: zagotovitev enotnega celovitega izvajanja politik priseljevanja in azila in celostno ureditev zakonitega priseljevanja so ključne naloge trenutnega Stockholmskega programa. Pravna podlaga za vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema je bila sprejeta, v obravnavi pa sta predloga direktiv o premeščencih in sezonskih delavcih. Izboljšati moramo še mehanizme solidarnosti med državami članicami in partnerstvo s tretjimi državami. Politike priseljevanja naj bi bile bolj povezane s potrebami na trgih dela držav članic, integracije pa bolj usmerjene. Še naprej si moramo prizadevati za izboljšanje izvajanja instrumentov, ki so na voljo za boj proti nelegalnemu preseljevanju, in v zvezi s tem poglobiti tudi sodelovanje s tretjimi državami.

 

- Vloga Evrope v globaliziranem svetu – zunanja razsežnost: gre za dimenzijo politik Unije, ki jo je nujno potrebno upoštevati tudi pri oblikovanju območja svobode, varnosti in pravice in s tem uresničevanjem Stocholmskega programa, saj le na ta način lahko zagotovimo boljše odnose z državami po svetu.

 

V skladu z navedenimi prednostnimi nalogami Stockholmski program navaja številne konkretne naloge, med drugim razvoj strategije notranje varnosti za EU, nadgradnja sredstev, potrebnih za zaščito državljanov, vzpostavitev arhitekture informacijskih sistemov, boj proti različnim oblikam kriminala in terorizma ter korupciji, razvoj prožne politike priseljevanja, povečanje solidarnosti med državami članicami za sprejem beguncev in prosilcev za azil, okrepitev raziskav na področju varnosti, okrepitev sodelovanja EU in držav članic s tretjimi državami na področju pravosodja, notranjih zadev in zaščite ter reševanja.

 

Razmišljanja o poti naprej

Sredi leta 2014 se izteče Stockholmski program in pripadajoči akcijski načrt Komisije za področje pravosodja in notranjih zadev v obdobju 2010-2014. V tem času smo bili priča začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, pričeli smo z izvajanjem Strategije notranje varnosti za EU oz. pripadajočega akcijskega načrta, nedavno je bila dokončana druga faza vzpostavitve skupnega evropskega azilnega sistema. Države članice pričakujemo od Komisije celovito poročilo o doseženih oz. nedoseženih ciljih Stockholmskega programa, ki bo predstavljalo izhodišče za razmislek o ciljih politik EU na področju svobode, varnosti in pravice po letu 2014. Naslednji večletni program naj bi bil oblikovan v prihodnjem letu dni in potrjen na zasedanju Evropskega sveta junija 2014.

 

Razmere, v katerih živimo danes, so zelo drugačne od tistih pred Stockholmskim programom, saj so nastopile številne pomembne spremembe:

 

- začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe, ki je prinesla zlasti spremembe v nekdanjem tretjem stebru in okrepila vlogo Evropskega parlamenta; 
- ekonomska in socialna kriza; 
- ogromen korpus zakonodaje, sprejet na podlagi Stockholmskega programa, zaradi česar so nekatere politike (kot npr. migracije in azil) zelo razdrobljene, nepregledne in mestoma nekoherentne;
- arabska pomlad, ki je povzročila nestabilnost v regiji, kar močno vpliva na EU;
- vstop Hrvaške v EU.

 

Zaradi trenutne gospodarske negotovosti in zlasti zaradi omejenih finančnih virov morajo biti prihodnji ukrepi Unije osredotočeni na ključne prednostne naloge. Poudarek mora biti na kakovosti izvajanja pravnega reda Unije, torej na konsolidaciji dosežkov vseh treh programov. Finančna podpora, ki izhaja iz finančnih instrumentov EU, mora biti strateška in usmerjena k doseganju prioritet in ciljev politike. Nove pobude ne smejo biti breme za gospodarsko rast, temveč morajo prispevati k predvidljivosti in odprtosti gospodarstva in družbe. Za prihodnji razvoj politik na področju pravosodja in notranjih zadev je pomembna tudi zunanja dimenzija ter razvoj partnerstva in stikov z evropskimi sosedami in strateškimi partnerji EU. Vzporedno s tem si je potrebno prizadevati, da se bodo državljani in obiskovalci v Evropi počutili varno. Varnost je tudi sredstvo za rast, saj zagotavlja varno okolje za razvoj gospodarskih dejavnosti. Poleg tega mora Evropa izkoristiti prednosti najnovejših znanstvenih in tehnoloških dosežkov ter zagotoviti, da tehnološki razvoj olajša in prispeva k delovanju območja svobode, varnosti in pravice, ob hkratnem spoštovanju zasebnosti in temeljnih pravic.