PORAVNALCI V KAZENSKIH ZADEVAH
Kaj je poravnavanje v kazenskih zadevah?
Poravnavanje v kazenskih zadevah je alternativno, zunajsodno reševanje kazenskih zadev. Oškodovanec in osumljenec v postopku poravnavanja ob pomoči poravnalca skleneta sporazum in če osumljenec izpolni sklenjeni sporazum, državni tožilec ovadbo zoper njega zavrže.
Zakaj se odločiti za poravnavanje?
Cilj poravnavanja je sklenitev sporazuma med oškodovancem in osumljencem, ki vsebuje določeno moralno ali materialno zadoščenje oškodovanca zaradi storjenega kaznivega dejanja osumljenca. Oškodovanec ima priložnost, da s svojo strpnostjo prispeva k hitri rešitvi spora, osumljenec pa priložnost, da se z izpolnitvijo doseženega sporazuma izogne sodni obravnavi in morebitni obsodilni sodbi.
Kako se začne poravnavanje?
Odločitev o odstopu kazenske zadeve v postopek poravnavanja sprejme državni tožilec, sam postopek poravnavanja pa poteka v skladu s Pravilnikom o poravnavanju v kazenskih zadevah (Uradni list RS, št. 114/04 in 58/11). Postopek vodi poravnalec, ki je usposobljen za izvajanje te dejavnosti. Poravnavanje se sme izvajati le s pristankom osumljenca in oškodovanca.
Kako delajo poravnalci?
Poravnalci so nevtralni v sporu in neodvisni od (pravo)sodne oblasti. Posredujejo med strankama (oškodovancem in osumljencem) ter jima pomagajo doseči sporazum kot rešitev, s katero bosta obe stranki zadovoljni.
Kako poteka poravnavanje?
Poravnalec vabljenim strankam razloži, kaj je poravnavanje, predstavi zadevo in pojasni cilj postopka. Pripravljen je poslušati obe strani, ju pri pogovoru usmerjati, zato da bi poskusil razrešiti konflikt. Obe stranki imata pravico do pravne pomoči, ki je svetovalna glede sklenitve sporazuma in posledic v zvezi z njim, ni pa dopustna v neposrednem razgovoru med poravnavanjem.
Ali bo sklenjen sporazum držal?
Če se stranki sporazumeta, poravnalec zapiše sporazum, ki ga vsi podpišejo. V sporazum se vpiše vsebina doseženega sporazuma (opravičilo storilca oškodovancu ali njegovim bližnjim, plačilo oziroma odprava škode, delo v korist oškodovanca, splošno koristno delo, vrnitev ali nadomestitev predmetov, druge oblike moralnega ali materialnega zadoščenja oškodovanca) ter način in rok izpolnitve obveznosti. Obe stranki morata obvestiti poravnalca, ko je sporazum izpolnjen, kajti šele tedaj je poravnavanje uspešno zaključeno.
Kaj se zgodi, če sporazum ni dosežen ali izpolnjen?
Če sporazum ni dosežen in izpolnjen, državni tožilec postopa v skladu z določbami zakona o kazenskem postopku (npr. vloži obtožni predlog).
Katere zadeve se sme odstopiti v poravnavanje?
Poravnavanje se sme izvajati za kazniva dejanja, za katera je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do treh let. Poravnavanje je dopustno tudi zaradi posebnih okoliščin primera za nekatera kazniva dejanja, našteta v Zakonu o kazenskem postopku, ter v primeru, da je podana kazenska ovadba zoper mladoletnika za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora do petih let.
Kaj storiti v primeru nezadovoljstva s postopkom poravnavanja?
Delo poravnalcev nadzira nadzorni odbor. Vsakdo, ki meni, da je bil postopek poravnavanja nekorekten ali celo nezakonit ali da je poravnalec presegel svoja pooblastila, lahko nadzornemu odboru posreduje predloge in pripombe. Če nadzorni odbor pri opravljanju nadzora ugotovi, da poravnalec svojih dolžnosti ni opravljal redno ali vestno, lahko predlaga ministru, da poravnalca razreši.
Na podlagi 210. člena Zakona o državnem tožilstvu ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, upravlja imenik poravnalcev v kazenskih zadevah. Za namene zagotavljanja pravne varnosti, delovanja državnih tožilstev in drugih državnih organov v sodnih in drugih postopkih ter informiranja strank lahko ministrstvo del imenika objavi na svojih spletnih straneh, in sicer v obsegu naslednjih podatkov: osebno ime poravnalca, znanstveni ali strokovni naslov, kontaktno številko telefona in območje sodišča, za katero je poravnalec imenovan.
Imenik poravnalcev (27. 3. 2013)
V Sloveniji je registrirano Društvo poravnalcev Slovenije v kazenskih zadevah, ki se kot organizacija civilnopravne sfere med drugim zavzema za izboljšanje delovanja poravnalcev in izvajanja postopkov poravnavanja v kazenskih zadevah. Društvo poravnalcev Slovenije v kazenskih zadevah ima status društva, ki deluje v javnem interesu.
Društvo poravnalcev Slovenije v kazenskih zadevah
Delpinova 24
5000 Nova Gorica
E: mklanjscek(at)gmail.com
M: 051 666 068