Skoči na vsebino

DVOJNO DRŽAVLJANSTVO


Slovenija dopušča dvojno državljanstvo v določenih situacijah, ki jih predvideva Zakon o državljanstvu Republike Slovenije:


1. Naturalizacija


Prosilcu za slovensko državljanstvo, ki je državljan države članice Evropske unije, v postopku za sprejem v slovensko državljanstvo ni treba predložiti dokaza, da ima odpust iz dosedanjega državljanstva, če obstaja med državama vzajemnost.

Prosilcu za slovensko državljanstvo tudi v naslednjih primerih ni treba predložiti dokaza, da ima odpust iz dosedanjega državljanstva:

- če je oseba brez državljanstva,
- če dokaže, da ga po zakonu njene države izgubi z naturalizacijo,
- če dokaže, da tuja država ne odloči o vlogi za prenehanje državljanstva v razumnem roku (šteje, da država ne odloči v razumnem roku, če je oseba vlogo za prenehanje državljanstva pri pristojnih organih vložila najpozneje v 60 dneh po izdaji zagotovila, in je v dveh letih od vročitve zagotovila storila vse potrebno za uspešno dokončanje postopka pri pristojnih organih matične države),

 - če dokaže, da njegova država ne daje odpusta ali da prostovoljno pridobitev tujega državljanstva šteje za nelojalno dejanje, ki je sankcionirano v njenih predpisih.

 

2. Naturalizacija mladoletnih otrok 
 
V primeru, ko gre za sprejem mladoletnega otroka v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 14. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, Slovenija ne predpisuje pogoja, da ima otrok odpust iz dosedanjega državljanstva. Zakonodaja prav tako ne predvideva, da bi se takšna oseba morala kdaj kasneje odreči prejšnjemu državljanstvu oziroma se odločiti med slovenskim ali tujim državljanstvom.


3. Naturalizacija z olajšavami


Dokaza o odpustu iz dosedanjega državljanstva ni treba predložiti tudi nekaterim prosilcem za slovensko državljanstvo v okviru naturalizacije z olajšavami iz 12. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije:

- oseba, ki je slovenski izseljenec ali njegov potomec do četrtega kolena v ravni črti in vloži vlogo na podlagi 1. odstavka 12. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije,

- oseba, ki je izgubila slovensko državljanstvo na podlagi odpusta ali odreka in vloži vlogo na podlagi 2. odstavka 12. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, 

- oseba, ki je rojena na območju Republike Slovenije in dejansko živi v Sloveniji od rojstva dalje in vloži vlogo na podlagi 5. odstavka 12. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije,

- oseba, ki ima status begunca, priznanega po zakonu o azilu, in vloži vlogo za sprejem v slovensko državljanstvo na podlagi 7. odstavka 12. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije,

- oseba, ki je brez državljanstva (apatrid) in vloži vlogo za sprejem v slovensko državljanstvo na podlagi 8. odstavka 12. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije,

- oseba, ki je poročena s slovenskim državljanom in vloži vlogo za sprejem v slovensko državljanstvo na podlagi 3. odstavka 12. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, le če s tem soglaša Vlada Republike Slovenije, kar je v primeru, če država izvora predpisuje za prenehanje državljanstva izpolnitev pogojev, ki bi za prosilca pomenila ogrožanje njegovega življenja ali eksistence, ali če bi prenehanje izvornega državljanstva za prosilca pomenilo izgubo lastninske pravice na nepremičnini oziroma pravice do posedovanja nepremičnin.


4. Izredna naturalizacija


Pri sprejemu tujca v državljanstvo Republike Slovenije v okviru izredne naturalizacije se prosilcu dopušča ohranitev dosedanjega državljanstva.

 

5. Pridobitev državljanstva po rodu


Pri pridobitvi državljanstva po rodu je možna pridobitev dvojnega državljanstva v primerih, če je otrok rojen v mešanem zakonu, kajti državljanstvo se po tem načelu pridobi po starših. Tako lahko otrok pridobi državljanstvo Republike Slovenije po tistem od staršev, ki je državljan Republike Slovenije, po drugem od staršev pa lahko v skladu s predpisi države, katere državljan je ta roditelj, pridobi državljanstvo te države.

Pri pridobitvi državljanstva po rodu Slovenija nima vpliva na preprečevanje dvojnega državljanstva. Nastajanje dvojnega državljanstva je namreč posledica enakih ali podobnih načinov državljanstva v različnih državah.


6. Državljan Republike Slovenije pridobi tuje državljanstvo


Slovenska zakonodaja ne predpisuje avtomatične izgube slovenskega državljanstva v primerih, ko slovenski državljan pridobi državljanstvo tuje države. Nobena država namreč ne more posegati v suverenost druge države, zato tudi Slovenija ne more svojim državljanom priznavati državljanstva tuje države. Od tuje države je odvisno, ali bo od prosilca zahtevala, da se v postopku za pridobitev njenega državljanstva odpove slovenskemu državljanstvu. Večina držav pa zaradi preprečevanja dvojnega državljanstva predpisuje za sprejem v njihovo državljanstvo odpoved dosedanjemu državljanstvu ali pa avtomatično prenehanje državljanstva, če njihov državljan prostovoljno, na lastno prošnjo, sprejme tuje državljanstvo.

 

 

Kontakt:

Direktorat za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo

Urad za upravne notranje zadeve in naturalizacijo

Sektor za državljanstvo

T: 01 428 46 37