Skoči na vsebino

PRITOŽBE NAD POLICISTI


Vložitev in reševanje pritožb zoper ravnanja policistov

V pritožbenem postopku se lahko uveljavlja nestrinjanje z dejanjem ali opustitvijo dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog, ki lahko pomeni kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Pritožba se lahko vloži v 45 dneh od dneva, ko naj bi policist z dejanjem ali opustitvijo dejanja pri opravljanju policijskih nalog pritožniku kršil človekove pravice ali temeljne svoboščine.  
 
Na  ministrstvu  pritožbe sprejema Sektor za pritožbe zoper policijo v Direktoratu za policijo in druge varnostne naloge Ministrstva za notranje zadeve: 

 

Ministrstvo za notranje zadeve
Direktorat za policijo in druge varnostne naloge
Sektor za pritožbe zoper policijo
Štefanova ulica 2
1501 Ljubljana

T: 01 428 58 50
F: 01 428 58 51
E: pritozbe.mnz(at)gov.si 

  

Predmet pritožbenega postopka ne morejo biti:

  • ugovori ali zahteve za sodno varstvo v prekrškovnem postopku;
  • različna pisanja ali pobude, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega odstavka tega člena, zlasti kadar se nanašajo na nestrinjanje s predpisanimi metodami in načinom dela policije ali pomenijo pritožbo zoper postopke ali dejanja policistov, ki niso bila storjena med opravljanjem policijskih nalog.
             

V pritožbenem postopku se ugotavljajo okoliščine izvedbe policijskega postopka in uporaba policijskih pooblastil. V pritožbenem postopku se ne ugotavlja, ali je oseba, ki je vložila pritožbo, storila ali ni storila kaznivega dejanja ali prekrška. S pritožbenim postopkom se pritožnik ne more izogniti kazenskemu postopku ali postopku o prekršku in predpisani sankciji za kaznivo dejanje ali prekršek.

 

Pri obravnavanju pritožb zoper delo policistov se pri ugotavljanju kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot pritožbeni razlogi upoštevajo zlasti navedbe pritožnika glede:

  • opustitev oziroma neukrepanja policistov,

  • uporabe prisilnih sredstev,

  • uporabe policijskih pooblastil ter

  • komunikacije, ki se kaže v nedostojnem in nekorektnem odnosu.

 

V pritožbenem postopku se neodvisno, nepristransko in strokovno preverja pritožba ter pritožniku in policistu sočasno zagotavljajo vse postopkovne pravice.

 

Pritožba se vloži na ministrstvu v pisni obliki, ustno na zapisnik ali v elektronski obliki na uradni elektronski naslov ministrstva. Za pritožbo v elektronski obliki, ki ni podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, se šteje, da jo je vložila in podpisala oseba, ki je na vlogi navedena kot podpisnik.

 

Biti mora razumljiva in mora vsebovati osebno ime ter naslov stalnega in začasnega prebivališča pritožnika, podatke o morebitnem pooblaščencu pritožnika, naslov za vročanje, lahko pa vsebuje tudi druge podatke (elektronski naslov, telefonska številka), kraj, čas in opis dejanja ali opustitve dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog, ko naj bi bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, morebitna dejstva in dokaze (fotografije, dokumenti), na katerih temelji pritožba in podpis pritožnika.

 


Vzorec pritožbe 

 


Vložene pritožbe zoper policiste se rešuje na dveh ravneh:

  • v pomiritvenem postopku pri vodji organizacijske enote policije,
  • pred senatom ministrstva.


Reševanje pritožbe v pomiritvenem postopku pri vodji organizacijske enote policije

 

Pomiritveni postopek je razgovor vodje policijske enote, v katero je razporejen policist, zoper delo katerega je vložena pritožba, s pritožnikom, v katerem vodja pritožnika seznani z ugotovitvami v zvezi s pritožbo. V razgovoru mora pritožniku omogočiti, da predstavi dejstva v zvezi s pritožbo in predlaga dokaze za ugotovitev dejanskega stanja.

 

V pomiritvenem postopku se pritožba obravnava v policijski enoti, v kateri naj bi bile z dejanjem ali opustitvijo dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog kršene pritožnikove človekove pravice ali temeljne svoboščine.


Vodja organizacijske enote policije najprej preveri vsa dejstva v zvezi s pritožbo. Preveri tudi, če je bilo ravnanje policista zakonito, strokovno in etično, torej skladno z veljavnimi predpisi, ki določajo delo policista. Vodja nato povabi pritožnika na razgovor, na katerem ga seznani z ugotovitvami in morebitnimi ukrepi v zvezi z njegovo pritožbo. O pomiritvenem postopku se piše zapisnik in če se pritožnik strinja z ugotovitvami in ukrepi, se pritožbeni postopek lahko zaključi s podpisom zapisnika.

 


Reševanje pritožbe na senatu

 

Pritožbo se rešuje na senatu v primeru, če se pritožnik ne odzove vabilu na razgovor pri vodji organizacijske enote policije in pisno sporoči, da želi nadaljevanje pritožbenega postopka na senatu ali v primeru, ko se pritožnik ne strinja z ugotovitvami vodje v pomiritvenem postopku, razen če iz dokumentacije pomiritvenega postopka nesporno izhaja, da so bile okoliščine preverjene v zadostni meri in je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno ter nadaljni postopek pred senatom ne bi pripeljal do drugačne odločitve. O odločitvi, da se pritožba ne bo obravnavala, ministrstvo pritožnika seznani s pisnim obvestilom. Pritožbeni postopek se s tem konča.

 

Pritožbo se obravnava neposredno pred senatom (brez pomiritvnegea postopka) v naslednjih primerih očitkov hujšega posega v človekove pravice in temeljne svoboščine:

  • če je bil v  policijskem  postopku, na katerega se pritožba nanaša, kdo  hudo telesno poškodovan, posebno hudo telesno poškodovan ali je izgubil življenje;

  • če se pritožba nanaša na policijski postopek, v katerem so bila prisilna sredstva uporabljena zoper več kot tri osebe in je nastala lahka telesna poškodba;

  • če se pritožba nanaša na policijski  postopek, v  katerem je bilo uporabljeno  strelno orožje;

  • če so bili v policjskem postopku udeleženi otroci ali mladoletniki ali pripadniki narodnostnih ali etničnih skupnosti ali manjšin ali drugih ranljivih skupin;

  • če so v pritožbi navedene trditve o mučenju, krutem, nečloveškem ali ponižujočem ravnanju ali kaznovanju;

  • če je pritožba vložena zoper vodje policijskih enot, ali vodje notranjih organizacijskih enot policije;

  • če se obravnava pritožba tujca, ki ne prebiva na območju Republike Slovenije;

  • v drugih primerih očitkov hudega posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine.

Pritožbo na senatu rešuje tričlanski senat, ki ga sestavljajo pooblaščenec ministra (imenovan s sklepom ministra) in dva predstavnika javnosti. Predstavnika javnosti na predlog lokalnih skupnosti ali organizacij civilne družbe, strokovne javnosti ter nevladnih organizacij imenuje minister za notranje zadeve.

 

Pritožbo, ki se jo obravnava pred senatom temeljito preveri, zbere vsa dokazila in pripravi poročilo, ki ga predstavi na seji senata, poročevalec. Poročevalec je praviloma pooblaščenec ministra, lahko pa je tudi vodja policijske enote ali drug uslužbenec policije, ki je na predlog generalnega direktorja policije s pisnim sklepom ministra pooblaščen in odgovoren za opravljanje vseh nalog pri ugotavljanju dejanskega stanja pritožbe.

 

Pooblaščenec ministra sme zahtevati sprotno seznanjanje s potekom obravnavanja pritožbe, dajati ustne ali pisne usmeritve ali pojasnila o načinu obravnavanja pritožbe vodji policijske enote ali poročevalcu, usmerjati in nadzirati vodenje pritožbenega postopka do konca pomiritvenega postopka in razpisa seje senata, imeti vpogled v listinsko in drugo gradivo v pritožbi, neposredno spremljati pritožbeni postopek in prisostvovati razgovoru s pritožnikom, policistom, pričami ali drugimi osebami, izvajanju posameznih dokazov ter pomiritvenemu postopku ter odrediti druge ukrepe in opravljati dejanja, potrebna za razjasnitev pritožbe.

 

Na  sejo  senata sta s pisnim vabilom vabljena pritožnik in policist, zoper katerega je bila podana pritožba. V vabilu se ju  opozori,  da  bo  senat odločal o podani  pritožbi  tudi, če se seje senata ne udeležita, in da stroške udeležbe na  seji  senata krijeta sama. Na seji senata lahko predstavita svoja dejstva o vsebini pritožbe.

 

Po obravnavi pritožbene zadeve na senatu ta z glasovanjem odloči o utemeljenosti pritožbe. Sprejeta je odločitev za katero glasujeta vsaj dva člana senata. Vodja senata v skladu z odločitvijo na senatu pripravi in podpiše pisni odgovor pritožniku, v katerem je odločitev senata vsebinsko obrazložena.  

 

 

Poročila o reševanju pritožb zoper policiste 

 

Amnesty International - merila za policiste

 

Kodeks policijske etike

 

Nadzor nad postopki policije

 

 

 

Primeri utemeljenih pritožb zoper policiste 

 

1) Odmevni in poučni primeri utemeljenih pritožb zoper delo policistov v letu 2013    
   

    Priloga 1: Izvajanje policijskih pooblastil 
    Priloga 2: Nesorazmerno ukrepanje policistov

 

2) Primeri utemeljenih pritožb zoper delo policistov v letu 2014 

 

3) Primeri utemeljenih pritožb zoper delo policistov v letu 2015   

 

 

Poročila  

  1. Reševanje pritožb zoper policijo - letno poročilo 2015
  2. Reševanje pritožb zoper policijo - polletno poročilo 2015 
  3. Reševanje pritožb zoper policijo - letno poročilo 2014
  4. Reševanje pritožb zoper policijo - polletno poročilo 2014